Pregled domačih dogodkov, od 29. septembra do 5. oktobra 2018

Slovenija | 06.10.2018, 08:30 Andrej Šinko

Dogajanje v preteklih dneh je zaznamoval začetek sinode o mladih, kjer je zbrane delegate med prvimi nagovoril mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Doma odmeva zamenjava na čelu policije, vlado pa čaka soočenje s stavkami. Pretekli konec tedna je novo vodstvo dobila SLS, predsednik je postal Marjan Podobnik.

CERKEV

V tem tednu se je v Rimu začela škofovska sinoda o mladih, ki bo trajala do 28. oktobra. Vseh sinodalnih očetov je 267, slovenski delegat pa je mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Srečanje z naslovom »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti« obravnava mlade od 16. do 30. leta starosti, ki predstavljajo četrtino človeštva. Nadškof Cvikl meni, da gre za pomembno skupino, saj je od nje odvisen naš jutri.

Na zasedanju je tudi tokrat prisotnih skoraj 40 mladih, ki sodelujejo v razpravah, nimajo pa pravice glasovanja pri sklepnem sinodalnem dokumentu. Zato se postavlja vprašanje, ali gre za sinodo o mladih ali sinodo mladih. Nadškof Cvikl pravi, da gre za oboje. »Gotovo je to sinoda o mladih, ker škofje z vsega sveta razmišljajo o pomembnem vprašanju, o pastorali mladih. Po drugi strani pa skupaj z mladimi razmišljamo. Skupina 40 mladih ni tako majhna skupina in se lahko odzove na posamezna vprašanja oziroma predloge. Tako, da sta obe opredelitvi pravilni.«

Sinoda se je začela s prvimi govori delegatov. Med prvimi je zbrane nagovoril nadškof Cvikl, ki je razmišljal o tem, kako prisluhniti mladim. Dejal je, da lahko mladim prisluhnemo tako, da z njimi živimo. A to je veliko težja naloga, kot si predstavljamo, je menil nadškof Cvikl, saj reka življenja mnogih mladih ne teče skozi župnijska občestva in s tem ne pride do stika enega in drugega. Zato je potreben misijonski model mladinske pastorale - biti z njimi v njihovem okolju. Tukaj se nadškofu postavlja vprašanje, ali je Cerkev mlade pripravljena poslušati o vsem, tudi, ko ne bodo govorili o stvareh, ki zadevajo področje duhovnega.

Nadškof Cvikl je dejal, da s tem, ko se mladega človeka posluša se mu pokaže, da se ga ceni. Vzeti si za nekoga čas in mu prisluhniti je veliko znamenje spoštovanja in ljubezni, je dejal slovenski delegat in dodal, da mora biti naloga poslušanja usmerjena v konkretno dušo, ki jo ujamemo v neki točki njegovega življenja. Potem, ko odkrijemo, kje je ta duša, pa se lahko začne proces spremljanja.

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila pretekli konec tedna v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že štirinajstič zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje, ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spregovoril o pomenu policije za zagotavljanje varnosti in miru.

»Najbrž nihče ne more tako globoko doumeti in razumeti, kot prav policistke in policisti, kaj je to varnost in kaj nevarnost. Ljudje se čutimo varne, ko smo pomirjeni in mirni. Poraja pa se nam veliko vprašanje, kaj je tisto, kar nas res pomirja in kaj nam omogoča mir. V slovenski policiji si močno prizadevate za napredek varnosti v vseh družbenih, pa tudi osebnih okoljih življenja. Nenehno pa na nas preži velika nevarnost, da si tisti, ki pa nočejo, da bi bil svet varen in miren, tudi prizadevajo prevzeti v svoje nasilne in krvave roke nove tehnološke dosežke, kar pomeni resno nevarnost za človeštvo. Dostikrat se tisto, kar bi naj služilo v dobro ljudi, sprevrže v njihovo grožnjo in celo v uničenje,« je dejal škof Štumpf in ob tem omenil jedrsko energijo, letala, helikopterje biokemična sredstva, drone in umetno inteleigenco. Pojasnil je, da trenutno prav slednja vzrok za veliko rivalstvo med velesilami - kdo si bo s prevlado na tem področju prvi zagotovil oblast nad človeštvom.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Vlada je po pričakovanjih s položaja generalnega direktorja policije razrešila Simona Veličkega. Za vršilko dolžnosti pa je imenovala dosedanjo namestnico generalnega direktorja Tatjano Bobnar. Razrešitev je predlagal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki sicer ni pojasnil, zakaj se je odločil za zamenjavo na čelu policije. Neuradno pa je bilo slišati, da zaradi za nekompatibilnosti.

Policisti pa so odmrznili stavko, ki so jo sredi marca prekinili zaradi odstopa prejšnje vlade. V sindikatih zahtevajo vzpostavitev razmerij med plačami, kot so bila dogovorjena s stavkovnim sporazumom leta 2016. Takrat sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače, a po navedbah predstavnikov zaposlenih v policiji je bilo to razmerje nato porušeno v sklopu odprave plačnih anomalij. O samem poteku stavke, pa je predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič dejal: »Kolegice in kolegi bodo izvajali vse tiste naloge, ki jih je potrebno izvajati za zagotavljanje varnosti, predvsem državljank in državljanov, pa tudi Republike Slovenije.« Premier Marjan Šarec je zagotovil, da se bo vlada za zahtevami policistov resno ukvarjala.

Za 4., 5. in 6. december pa so stavko napovedali tudi zaposleni v izobraževanju. To bodo izvedli, če Sviz do takrat z vlado ne bodo dosegli dogovora o stavkovnih zahtevah. V sindikatu pričakujejo, da bodo pogajanja nadaljevali na točki, kjer so jih končali s prejšnjo vlado, na manj ne nameravajo pristati. V koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja pa medtem od premierja zahtevajo pojasnila v zvezi z nadaljevanjem pogajanj in tudi ločenega dogovarjanja s posameznimi sindikati.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je podprla predlog, da položaj guvernerja Banke Slovenije prevzame viceguverner Primož Dolenc. Glede na napovedi poslanskih skupin zadostne podpore sicer nima zagotovljene, napovedali so jo le v poslanskih skupinah SD, SMC, DeSUS in SNS ter poslanca narodnosti, medtem ko nameravajo v Levici, SDS in SAB glasovati proti. Ali bo Dolenc izvoljen ali ne, bo znano na izredni seji v prihodnjem tednu.

Na izrednem kongresu SLS je bil za predsednika stranke po pričakovanjih izvoljen Marjan Podobnik, ki je stranko vodil že v letih od 1992 do 2000, leta 2016 pa je bil iz nje izključen. Podobnik je dejal, da stranka v prihodnost vstopa samozavestno, ter napovedal konec izločanj in izključevanj.

»Suvereno in samozavestno stopimo naprej, poiščimo najboljše rešitve in jih ponudimo slovenskim volivkam in volivcem, da ob njihovi podpori, ki jo bomo iskali v celotnem spektru, naredimo pomembne korake naprej tudi za Slovenijo. Verjamem v to, da smo z modrostjo in izkušnjami, ki smo si jih nabrali tudi ob padcih in problemih, ki smo jih imeli, dozoreli tudi v tem, da znamo ceniti pozitivne stvari,« je dejal Podobnik. Kongresa se je kot gost udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je dejal, da je mesto SLS v državnem zboru in da jo Slovenija potrebuje.

Na dan je prišla novica o surovem ravnanju z otroki v zasebnem zavodu za varovanje otrok na območju Ljubljane. Dogajanje v zavodu Kengurujčki je posnela vzgojiteljica, ki je tja prišla na novo. Zadevo preiskujeta policija in inšpektorat za šolstvo. V zavodu, ki je izvajal dejavnost varstva otrok na črno in je zdaj zaprt, očitke zanikajo.

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ je vlado pozvala, naj izračuna finančne učinke vseh ukrepov iz koalicijske pogodbe. Politične stranke, njene podpisnice, tega izračuna niso opravile, ga je pa fiskalni svet in posvaril pred občutnim povečanjem javnofinančnih izdatkov.

Gozdno gospodarstvo Bled, ki je največja zasebna gozdarska gospodarska družba v državi, praznuje 70-letnico poslovanja. Podjetje je že več kot deset let preko družbe Metropolitana v posredni 100-odstotni lasti Nadškofije Ljubljana, zato v njenem imenu gospodari z nadškofijskimi gozdovi na Gorenjskem. V zadnjih desetih letih je družba razširila svoje poslovanje z zgornje Gorenjske na celotno Slovenijo. Podjetje pa širi tudi svojo dejavnost, in sicer na področje turizma.

DRUŽBA IN KULTURA

Obnovljeni Aljažev stolp je po skoraj mesecu dni v dolini spet na vrhu Triglava. Na najvišji slovenski vrh, kjer je bil stolp postavljen zadnjih 123 let, ga je ponesel helikopter Slovenske vojske. Generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je pojasnil, da je večina elementov stolpa prvotnih. »Čez 90 odstotkov je orginala. Pravzaprav samo streha ni več orginalna, čeprav že to lahko počasi štejemo kot orginal, ker je že desetletja na tem stolpu. Vezni elementi so vsi orginalni, konstrukcija je v celoti orginalana. Zdaj smo dodali samo par ojačitev zgoraj in spodaj. Plašč je v celoti orginalen, razen teh dovarjenj, ki smo jih morali opraviti v predelu oken, kjer je bilo največ poškodb.«

Pred prenosom Aljaževega stolpa so v Mojstrani pripravili prireditev s kulturnim programom. Obnovljeni ponos slovenstva si je prišlo pogledat precej ljudi.

V tem tednu se je v Sloveniji začelo novo študijsko leto. Fakultete so pripravile različne dobrodošlice, novi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo pa je študentom dejal, da izobrazba ni samo za delodajalca, ampak za življenje.

Konkurenca med fakultetami v Sloveniji je precejšnja, ponudba se je zelo razmahnila od časov izpred dvajsetih, tridesetih let. Odločitev, da gre dijak po končani maturi na študij, je večinoma samoumevna, pomembno pa je, katero fakulteto bo izbral. Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Matjaž Mikoš pravi, da je konkurenca dobrodošla, vendar predstavlja tudi problem. »Problem prevelikega vpisovanja mlade generacije na študij pomeni, da na manj zanimive študije pridejo nekoliko manj sposobni bodoči študentje, s slabšim znanjem iz srednje šole. Je pa študij zaželen v njihovi družini oziroma družbi.«

Fakultete se sicer soočajo tudi s premalo finančnimi sredstvi, v zvezi s tem pa imajo največ težav tiste, ki za izobraževalni proces potrebujejo drago opremo.

Ob preteklem mednarodnem dnevu starejših je v Sloveniji potekal že 18. Festival za tretje življenjsko obdobje. Starejši so izrazili potrebo po ukrepih za aktivno staranje. Vlada pa si je za eno ključnih nalog zadala ureditev dolgotrajne oskrbe, ki bo upravičencem omogočala svobodno izbiro oblike oskrbe s kakovostnimi socialnimi in zdravstvenimi storitvami, je dejal premier Marjan Šarec. Ob tem je dodal, da se bodo morali soočiti s prostorsko stisko v domovih za starejše in vse pogostejšo demenco med starejšimi.

ŠPORT

Slovenska telovadca Sašo Bertoncelj na konju z ročaji in Tjaša Kysselef na preskoku sta v finalih svetovnega pokala v Parizu oba končala na tretjem mestu. Za Bertonclja je bilo to dovolj, da je ubranil lansko skupno zmago svetovnega pokala sezone, Kysselefova pa je boj za skupno zmago po zanjo nesrečnem razpletu izgubila zgolj za točko.

Slovenski motokrosist Tim Gajser je zadnjo dirko sezone svetovnega prvenstva v Imoli končal na drugem mestu. V elitnem razredu MXGP ga je premagal le letošnji svetovni prvak Nizozemec Jeffrey Herlings. Skupno je Gajser sezono končal na četrtem mestu.

Trikratna svetovna prvakinja Janja Garnbret je na tekmi svetovnega pokala športnih plezalk v težavnostnem plezanju v Kranju osvojila drugo mesto. Boljša od Slovenke je bila le južnokorejska veteranka Jain Kim.