Jankovič v meni

Slovenija | 17.10.2018, 15:02 Tone Gorjup

Katoliška generacija Slovencev, ki se ji je »zgodila« revolucija, odhaja v večnost. Katoliško jo imenujem, ker je bila prežeta s katoliško miselnostjo, katoliško vero, katoliškim pogledom na svet.

To generacijo so fanatiki komunizma pobijali, zatirali, onemogočali. Ta generacija je vedela, kaj je žrtev, kaj je daritev, kaj je ljubezen do domovine in naroda in do svobode. Ta generacija je vzdržala pritisk svojih sovrstnikov, ki so se navdušili nad brezbožnostjo, nad iluzijo raja na zemlji in jo vsiljevali vsem. Ta generacija je dala množico mučencev, pa tudi izgubila vse svoje voditelje. Ta generacija je bila velika večina, ki jo je neznatna, kruta in dosledna, pohlepna in častihlepna manjšina zatirala.

Za to generacijo je prišla »moja« generacija. To smo tisti, ki smo zdaj tam nekje med 40 in 65 leti. Mi smo občudovali svoje starše, njihovo tiho in nezlomljeno, čeprav upognjeno hrbtenico. Mi smo prenašali privilegije imetnikov rdečih knjižic in njihovo predanost materializmu. Mi smo trpeli njihovo indoktrinacijo v šoli, v kulturi, v gospodarstvu … Kdor je hotel napredovati, je moral v tujino ali pa se prodati. Naša generacija se je istočasno prodajala in okužila s komunizmom/socializmom ter sanjala, da bo tega zatiranja konec. Svoje sanje smo skupaj z zgoraj opisano generacijo uresničili, ko se je v gozdovih pobita Slovenija dvignila in vstala od mrtvih in smo si v njenem duhu izborili svobodo, demokracijo in lastno državo. Mi smo doživeli oni slovesen dan, ko smo znamenje zatiranja, zastavo onesnaženo z rdečo zvezdo, spustili iz njenega mesta in dvignili novo, pod katero se lahko združujemo vsi. Nismo pa bili pozorni, da je bila nova zastava zmečkana in da so tudi tedaj »vernikom« (onim resnično drugačnim) izklopili mikrofon prav na taisti proslavi. Zatiralska manjšina se je tedaj za nekaj časa potuhnila in kot prava peta kolona delala proti naši svobodi, naši samostojnosti, naši državnosti, našemu , narodu. Nismo bili budni in dosledni, kmalu smo podlegli njihovim mahinacijam, propagandi in manipulacijam, pa tudi infiltrirancem v DEMOS-ovem taboru, zato smo zdaj na nov način pod istim zatiralskim škornjem.

Zdaj raste nova generacija, ki sanja o času, ki sta ga prvi dve generaciji hoteli pustiti za seboj, ker v njem ni bilo nič lepega. Zdaj raste generacija, ki ni več katoliška, v marsičem pa tudi ne več slovenska. Zdaj raste generacija, ki svojo upornost uresničuje v blodnjah salonskega levičarstva, ki ne nacionalizira več premoženja, ampak z davki zatira vsako samostojno pobudo. Ki s šolskim monopolom pere mlade možgane, da ne vedo več, kaj terjata logika in argument. V mislih imam generacijo, ki z nepremišljenim izposojanjem denarja državo, narod, nas same, dejansko prodaja tujcu, kapitalistu, ki ga v besedah tako sovraži, a jim tujčev denar omogoča lagodno življenje brez dela in odgovornosti.

Ker prav taki več ne verjamejo v nič, hočejo vse tukaj in zdaj. Zato ni potrpežljivosti, ni darovanja, ni žrtve, ni ljubezni, ampak je eno samo uživaštvo. In vedno manj je takih, ki se spominjajo prve generacije, njihove zakoreninjenosti v tradiciji, ki je povzetek naše samobitnosti. In ker prva umira, ta pa izgublja najboljše, ki se množično selijo v tujino, ostaja doma le osiromašena množica brez voditeljev, ki voli in voli svojo pogubo, ker je zaslepljena s čudovitimi a praznimi besedami.

Smo tik pred novimi občinskimi volitvami. Očitno je, da bo malo kje prišlo do zamenjave obstoječe občinske oblasti. Kakor smo stari, tako smo konzervativci v najslabšem možnem pomenu. Volimo, kar imamo, ne glede na kvaliteto in se bojimo sprememb. Nekateri zato, ker so prepričani, da je sedanja občinska oblast »v redu«. Če je tako, bodite torej pozorni ali se stari kandidat poteguje za nov mandat s sklicevanjem na svoje delo in rezultate (verjetno v večini občin dobivate zdaj razno razna občinska glasila, ki niso nič drugega kakor od vseh plačana predvolilna reklama. Protestirajmo proti taki zlorabi!). Potem so tisti, ki bodo volili iste, ker so prepričani, da so vsi isti in drugim ne zaupajo in tako omogočajo pogubno kontinuiteto na vseh ravneh.

In na koncu smo tisti, ki pretehtamo opravljeno delo, poskušamo videti ali je bilo kaj korupcije, spornega vedenja in želimo novih ljudi (t. j. ljudi druge politične provenience) v mestnih hišah, da bodo iz omar potegnili okostnjake, »grešnike« pa postavili pred sodišča zaradi slabega ali celo zločinskega upravljanja z občinskim denarjem. Lahko bi rekli, da smo neodvisni in svobodni volivci, ki nimamo vnaprej določene stranke, ki jo bomo zanesljivo volili. A takih nas je malo.

V vsakem od nas namreč preži »Jankovič«. Ko je Anton Rop imenoval v Mercator za direktorja takrat neznanega človeka iz množice preverjenih kadrov, morda ni vedel, da je to človek, ki se bo odlično znašel in ostal dlje kakor on sam. Prišel je reven »kot cerkvena miš«, zdaj ima milijone. Njegovo premoženje narašča, čeprav njegova podjetja propadajo, DUBT (beri vsi) pa je že prevzela tudi dolgove, ki jih je povzročil s svojim delovanjem. Ob njegovih »mačo« potezah v smislu »službo za seks« pa lahko pomehkuženi moški le nevoščljivo vzdihujejo. Na koncu se celo javno pohvali, da je nedotakljiv, ker je vedno bil proti Janši.

Roko na srce, kdo si ne bi želel vsega tega: bogastva, nedotakljivosti in takega izvajanja oblasti? V vsakem človeku je dovolj greha in slabosti, da se lahko izrodi v kaj takega. Ni pa vsakemu dano. Nekateri pa se zavedamo kaj pomeni za večno življenje, če živimo po svojih željah in brez moralnih zavor, in bedimo nad svojimi željami, kakor nam Bog zapoveduje v 9. in 10. zapovedi. »Ne želi…« kar je isto, kakor če bi rekel »bodi gospodar svojih želja, da ne bodo prerasle v greh«. A večina Slovencev danes ne pozna več Božjih zapovedi in zato je njihova vest bolna, omahljiva in so nesposobni naporov krepostnega življenja, ki pa potrebujejo direktno Božjo pomoč, ki ji pravimo milost. Naša oblast je zvest odsev moralnega stanja med ljudmi. Lahko bi zapisal, kakršno ljudstvo, taka oblast, kakršna oblast, tako ljudstvo.

Biti »Jankovič« so tihe ali celo nezavedne sanje mnogih, zato bodo mnogi takim kandidatom dajali svoje glasove. In zato me bo zelo čudilo, če se v glavnem mestu zgodi preobrat, kajti kontinuiteta nam ponuja staro, znano in učinkovito korupcijo, pomlad pa prihaja v obliki mladega, sposobnega in pokončnega politika. Če ne drugega, si obetam zanimiv boj in debate!

Ker smo moralno bolni, nismo sposobni sprememb, ki si jih vsaj z besedami želimo. A velja vedno isti Kristusov klic: »spreobrnite se in verujte evangeliju, ker se je približalo Božje kraljestvo«. Tu se začnejo spremembe, na to smo pozabili. Tu tiči korenina našega stopicanja na mestu in nenehnega vračanja v rdečo preteklost.

Vir: Časnik.si