Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Jože Bartolj (foto: Izidor Šček)
Jože Bartolj

Veliki pisateljski brat in pravljice

Jože Bartolj

Tednik Demokracija in založba Nova obzorja sta objavila razpis za izvirno slovensko pravljico. Ta je izzval protest Društva slovenskih pisateljev in več deset drugih organizacij, saj so prepričani, da razpis "nedopustno zlorablja otroško literaturo za rasistično propagando", otroci pa da si zaslužijo pravljice, ki ne netijo sovraštva.

Kot je razvidno s spletne strani Demokracije, razpis, ki je odprt do 19. oktobra, med drugim zahteva: "Pravljica naj obravnava nevarnosti, ki jih prinašajo multitikulturalizem in ilegalne migracije. Pravljica mora krepiti narodno zavest in v otroku spodbuditi domoljubje, pripadnost tradicionalni družini, ki je temelj in branik slovenstva. Pravljica mora imeti pozitivne junake (otroka/e, starše, družino) in negativne junake. Pravljica naj ima srečen konec ali naj vsaj daje upanje, da pravica in resnica ter narodna zavest, domoljubje in družina na koncu vedno zmagajo."

Pravljica, ki naj bo primerna za otroke do 10. leta starosti, ima ob tem lahko, če je mišljena kot slikanica, za glavne osebe tudi poosebljene živali, pri čemer pozitivne junake predstavljajo domače živali, vsiljivce oz. negativce pa tujerodna invazivna vrsta. Poudarek zgodbe naj bo v tem, "da je lepo živeti v tradicionalni družini in obkrožen s sonarodnjaki/svojo vrsto", je še navedeno v razpisu.

Kot so sporočili iz Društva slovenskih pisateljev se jim pri protestu pridružuje več kot 140 drugih organizacij, vse od Mirovnega inštituta, Amnesty International Slovenije, UNICEF Slovenija, Društvo Bralna značka Slovenije, pa do Vrtca Viški gaj, Mladinskega doma Jarše, Društva upokojencev Komandanta Staneta, Zveze tabornikov Slovenije, Društva učiteljev gluhih Slovenije, Društva upokojencev Poljane... Skupaj verjamejo, "da si vsi otroci zaslužijo človečne, odprte in strpne pravljice, ki spodbujajo empatijo, ne pa netijo sovraštvo". "Le tako jim lahko omogočimo, da bodo ponotranjili osnovne človeške vrednote, ki edine omogočajo varen jutri za vse," še pišejo v izjavi na društvu slovenskih pisateljev.

Morda še naš komentar ob tej novo sproducirani aferi, ki ima jasno izraženo skrajno levičarsko, da ne rečem nacikomijevsko, totalitarno tendenco in preusmerja pozornost od resničnih problemov naše družbe k navideznim. Bodisi da se z razpisom strinjamo ali ne, bodisi, da se nam zdijo razpisni pogoji nesprejemljivi ali smešni, je protest Društva slovenskih pisateljev skrb zbujajoč!

Namreč podpisniki nas podučujejo, kaj lahko mislimo, govorimo, pišemo, izdajamo in česa ne. Ali ne živimo več v svobodni družbi? Ali se ne smemo zavzemati za tisto, kar je po našem mnenju prav? V čigavem imenu želi veliki pisateljski brat nadzirati tudi še nenapisno pravljico? Kako lahko sklepajo, da bodo morebitne pravljice netile sovraštvo? Koliko otrok, danes v svetu izjemno nasilnih risank, filmov, računalniških igric verjame v pravljice na način, ki bi bil lahko bolj nehuman, nestrpen in sovražen od pravljice? Pa se pisatelji v tem primeru niso oglasili.

Prav tako je zanimiv množičen in izjemno hiter odziv velikega števila društev, organizacij, skupin in združenj. Kako so vsa ta društva prišla do svojih podpisov? So mar o tem razpravljali? Se vsi njihovi člani, denimo vsi taborniki, s tem strinjajo, ali jih je nekdo zgolj zlorabil za svojo ideološko borbo? Žal se v zadnjih letih kaže, da je Društvo slovenskih pisateljev vse bolj branik levičarskih idej, ki je od osamosvojitve naprej izgubilo večino svoje kredibilnosti, bodisi zaradi nespretnega vtikanja v politiko, kadrovanja, obračunov z neposlušnimi člani, navzven vse bolj uniformiranega mišljenja.

Ta afera me spominja tudi na podpise 571 novinarjev Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji v času vlade Janeza Janše, ki se je izkazala za seznam novinarjev slovenske politične levice. Zanimivo, da prihaja ravno v času sodnega procesa proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference p. Tadeju Strehovcu, ki pod krinko boja proti sovražnemu govoru, vrši pritisk na svobodo govora in mišljenja. Indeksu tabu tem so zdaj "varuhi prave resnice z izostrenim občutkom za dobrobit državljank in državljanov" poleg nedotakljivosti vrednot NOB in splava določili tudi bedenje nad pravovernostjo otroških pravljic.

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica