Ko vladi diktira Levica
Slovenija | 10.10.2018, 14:45 Tone Gorjup
Skoraj mesec dni že imamo novo vlado in ali veste, katere so njene ključne prioritete? Morda delite z menoj mnenje, da to ni jasno. To, kar piše v koalicijskem sporazumu menda ni treba jemati tako zares, v javnosti pa je od prevzema njene funkcije še najbolj odmevalo izganjanje zasebnih lastnikov kapitala in nekatere odločitve pri kadrovanju (beri Črnčec in Velički), pri čemer se na primer notranjemu ministru ali predsedniku vlade niti ni zdelo vredno, da javnosti pojasni, zakaj je bil odstavljen glavni policist v državi.
Ob izvolitvi aktualne vlade me je eden od novinarjev vprašal, katere morajo biti prioritete za naslednji mandat in na kaj naj se osredotoči vlada, da bo zajela celotno družbo in jo izboljšala. Takrat nisem uspel odgovoriti, mi je pa vprašanje ostalo v mislih in sem ga še večkrat premleval. V tem zapisu skušam ubesediti svoje vtise ob enomesečnem vladanju te vlade in svoje misli o tem, kaj bi bilo dobro, da si oblast postavi za glavne prioritete.
Nepisano pravilo pravi, da ima vsaka nova vlada sto dni časa, ko ji mediji in javnost pustijo nekaj miru, da se vpelje v delo. Ne vidim razloga, da tudi ta vlada tega časa ne dobi, a burni zadnji mesec zaradi zgoraj omenjenih zadev, sta vlada in njena zunajvladna podpornica v parlamentu pravzaprav povzročili sami. Namesto jasnih in odločnih sporočil o vladnih prioritetah v tem mandatu smo bili priča, da javnopolitično agendo vlade s svojo marksistično ideologijo, retoriko in rešitvami še najbolj ustvarja stranka, ki ni v vladi, a je slednja odvisna od njene podpore. Kakor koli že, tri prednostne naloge katere koli vlade glede na stanje, v katerem se trenutno nahaja Slovenija, se mi zdijo naslednje.
Prvič, nujno se je treba posvetiti problemom in izzivom v zvezi z demografijo. Imamo eno najbolj starih populacij v Evropi in po dobrem desetletju pozitivnega naravnega prirastka, je bilo lani spet več umrlih kot novorojenih. Postarano prebivalstvo zahteva višje socialne transferje, saj se bo povečal pritisk na pokojninski sistem in oskrbo starejših. Poleg tega bomo ob šibkejši mlajši in srednji generaciji čedalje bolj soočeni s pomanjkanjem delovne sile. Priseljevanje bo postalo nuja. Skratka, prva prioriteta vlade bi morala biti spodbuditi višjo rodnost, tako da oblikuje okvirne pogoje, ki bodo mladim omogočili ustvarjanje družin in odločanje za večje število otrok. Obenem je seveda treba v zvezi s tem urediti vprašanje dolgotrajne oskrbe starejših ter vprašanje vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema. Slednje vprašanje je še posebej zahtevna zgodba zaradi korupcije pri nabavi medicinskega materiala.
Drugič, vlada je s svojim državnim aparatom prvenstveno servis za državljane in podjetja. Vlada je tista, ki lahko z zakonskimi in drugimi ukrepi na področju davkov, ureditve trga dela, upravnih postopkov in drugih področjih ustvarja ugodne pogoje, da bomo državljani in podjetniki v državi čim lažje dosegali svoje cilje in projekte. Naj navedem le primer e-uprave, ki je, od kar Viranta ni več na ministrstvu za javno upravo, samo še nazadovala po lestvici s primerljivimi državami. Te naravnanosti, da je vlada in državna uprava predvsem servis, nisem zasledil niti v prejšnjem mandatu in glede na sestavo sedanje koalicije s podporo skrajno leve parlamentarne stranke, se bojim, da se bo v državnem aparatu še naprej krepila stagnacija in socialistična mentaliteta, po kateri odločevalci v aparatu najbolje vedo ter odrejajo, kaj, kje in kako lahko posamezniki in podjetje opravljajo svoje dejavnosti.
Tretjič, že nekaj časa lahko opazujemo, kakšno zmedeno in neustrezno zunanjo politiko ima Slovenija. Čeprav smo v EU-ju in Natu, so donedavni zunanji minister in drugi vladni predstavniki gojili najbolj prisrčne vezi z Rusijo, čeprav v okviru EU-ja proti njej izvajamo sankcije. Če že nismo formalno v zavezništvu z Rusijo, pa se zdi, da vidni predstavniki prejšnje in sedanje vlade izvajajo nekakšno posodobljeno politiko neuvrščenosti in svetovnega pravičništva. Posledično smo znotraj EU-ja in Nata brez pravega zaveznika, kar se nazorno kaže pri arbitražni zgodbi. Torej, tretja prednostna naloga je po mojem mnenju voditi tako zunanjo politiko, ki bo Slovenijo trdno zasidrala v evroatlantske povezave, za katere smo se državljani leta 2003 odločili z več kot dvotretjinsko večino.
Poleg tega je nujno, da ustvarimo strateška zavezništva s ključnimi državami v bližnji soseščini, npr. Avstrija, Nemčija in višegrajske države, ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Podobno kot pri prejšnji točki, me tudi pri tej točki spreletava bojazen, da nas bo aktualna koalicija in njeno šesto kolo odpeljala v drugačno smer.
Vir: Časnik.si
