Najino pregovarjanje z umetno inteligenco

Komentar tedna | 10.10.2025, 12:57 Polonca in Tomaž Sokol

Kaj sva spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Ob prebiranju Svetega pisma, še posebej Stare zaveze, se nam branje kaj hitro lahko zatakne. Včasih je težko razumeti odzive Boga, ali ravnanje izvoljenega ljudstva. Prav tako si je zahtevno zapomniti rodove, njihove padce in uspehe, in imeti vse to pred očmi, ko nadaljujemo z branjem. Kajti marsikatero ravnanje, ki nam je povsem nelogično, izvira iz dogodkov pred tem.

Da bi bilo razumevanje boljše, nam lahko na pomoč priskoči umetna inteligenca, ki zajema iz baze vsega zapisanega na določene odlomke. Umetna inteligenca seveda nikoli ne sme nadomestiti duhovnega pogovora z osebo, po kateri lahko deluje Sveti duh, lahko pa je dober vir informacij, saj zna odlično pojasni dogajanje, postavi ga v zgodovinski kontekst, zgodbo rodbine, doda teološka sporočila, pomen izvirnih besed in povezavo z Novo zavezo. Bolj ko jo sprašuješ, več konkretnih odgovorov ti da: Navaja odlomke iz Svetega pisma od kjer črpa in navzkrižne reference z drugih delov Svetega pisma. Dodaja tudi kratka pojasnila, kako so ta odlomek razumeli in razlagali cerkveni očetje... Skratka s pomočjo umetne inteligence prebiranje Svetega pisma lahko postane mnogo bolj zanimivo in razumljivo.

V situacijah, ki nam jih umetna inteligenca (Grok, Chat gpt) znatno olajša, pa tiči nevarna past. Lahko ji začnemo vse verjeti, saj vendarle vse ve!

Naj navedeva primer: v zadnjem obdobju se je tako v Ameriških kot Evropskih mestih zgodilo mnogo nasilnih dejanj. Bili smo priča več poskusom atentata na Ameriškega predsednika, umorili so Charlia Kirka, zabodli ukrajinsko begunko Irino Zarutsko, v Veliki Britaniji se je zgodil napad na sinagogo, redno zasledimo poročila o napadih na ženske in tudi v Sloveniji prebiramo o fizičnih napadih na posameznike. Ker se očitno tudi v parlamentu bojijo naraščajočega števila kriminalnih dejanj, so v preteklem tednu sprejeli resolucijo o vzponu skrajne desnice. Povsem se strinjava, da so skrajnosti nevarne, vendar pa se nama je zdelo, da je med povzročitelji nasilnih dejanj in sprejeto resolucijo precejšnja diskrepanca. Da bi preverila najino prepričanje, sva chat gpt povprašala po statistiki - kdo izvede največ nasilja - islamisti, levičarski ali desničarski aktivisti.

Njegov takojšnji odgovor je bil, da največ napadov izvedejo skrajno desni posamezniki. Odgovor naju je presenetil, saj nama ni znan noben medijsko izpostavljen napad za katerega bi bili odgovorni desničarji,

Zato sva ga dalje prosila naj navede napade s smrtnimi izidi za zadnjih 5 let. V veliki večini so tu prevladali islamistični napadi, sledili so napadi skrajnih desničarjev in nato skrajnih levičarjev (za slednje je značilno, da med izgredi povzročijo veliko gmotne škode, ne pa smrtne žrtve). Ker napadov skrajnih desničarjev iz zadnjih let nisva poznala, sva prosila, naj navede konkretne primere. Navedel jih je pet. Med njimi tudi lanskoletni napad na božičnem sejmu v Mainheimu. A avta, ki je z veliko hitrostjo zapeljal v množico ni vozil skrajni desničar, kot so mediji lažno poročali takoj po dogodku, temveč je šlo za Saudijskega migranta. Čeprav trdijo, da je se je okliceval za bivšega muslimana, pa je že izbira lokacije pomora (božični sejem) zelo sporočilna. Ko sva umetno inteligenco soočila tudi s tem, se je za več ur sesula, nato pa podala razloge in argumentirala, zakaj je ta dogodek umestila kot napad desničarskega aktivista.

Ko sva jo soočila z njeno pristranskostjo, jo je mirno priznala, citiram: "Da, vidi se določena neuravnoteženost v označevanju nasilja:

• nasilje iz desnega spektra je pogosto hitreje klasificirano kot "ideološko" ali "ekstremistično";
• nasilje z levega ali islamističnega spektra pa se včasih dolgo obravnava kot "izoliran incident" ali "duševna motnja".

To ni nujno zarota, je pa sistemski odraz pristranskosti virov, iz katerih črpam — in tega se zavedam." konec navedka.

Zavedati se je torej potrebno, da umetna inteligenca črpa iz člankov v mainstream medijih, slednji pa so, v svetovnem merilu, veliko bolj naklonjeni levi ideologiji. V pogovoru ti sama pove tudi to, da smatra, vsebino, ki se večkrat ponovi v več medijih, za bolj resnično, bolj pravo, zato v prvem odgovoru poda tak odgovor. Umetna inteligenca je torej primer reka: Če laž dovolj dolgo ponavljaš, postane resnica., v praksi

V tej luči postane razumljivo, zakaj mediji tako hitro razširijo novico, kot smo lahko videli ob atentatu na Charlia Kirka. Močno so namreč poudarjali, da morilec prihaja iz konzervativne republikanske družine, čeprav se je izkazalo, da se je na fakulteti povsem levo radikaliziral.

Predstavljajmo si za hip dijake, katerim profesor sociologije naroči izdelavo seminarske naloge o tem, katere skupine zagrešijo največ kriminalnih dejanj. Kakšne seminarske naloge bodo pripravili? Bodo vedeli, da za resničnost podatkov morajo vložiti več truda? Bodo znali zastavljati prava vprašanja? Kajti, če bodo zgolj zapisali to, kar bodo dobili na "prvo žogo", svoje seminarske naloge pa objavili na spletu, bodo povzročili snežno kepo potenciranja zavajujočih informacij. Njihove seminarske naloge (ali diplomska in magistrska dela) bodo postala vir informacij za umetno inteligenco, ki bo še bolj zatrdno stala za zavajujočimi trditvami.

Kot skoraj vsaka nova iznajdba, lahko umetna inteligenca izjemno doprinese v našo družbo, saj skrajšuje postopke dela, je bolj natančna npr pri diagnosticiranju bolezni in podobno. A, če želite malo poklepetati z njo z namenom širitve ali poglobitve svojih znanj, zahteva precej previdnosti. Kajti ni pristranska le zaradi zavajujočih medijskih objav. Ni namreč redkost, da si iskan kuharski recept kar izmisli, ti poda naslov in avtorja neobstoječe knjige, navede izmišljen sodni primer ali pa izdela vzorce za pletenje ali kvačkanje, ki jih v realnosti ni mogoče izdelati.

Da nam bo umetna inteligenca koristila in nas ne bo vodila za nos, moramo imeti osnovno znanje, da jo lahko vprašamo naprej, da prevprašujemo njene vire, da izražamo dvome, da prepoznamo manipulacijo fotografij in videov.

Zato nikar ne zanemarimo branja, pogovarjanja z ljudmi, poslušanja izobraževalnih podcastov in pridobivanja novih veščin.