Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Papež v Litvi (foto: vaticannews.it)
Papež v Litvi

P. Cestnik o obisku papeža v baltskih državah: To so kraji posebnega trpljenja in posebnih napetosti

Papež Frančišek je v Litvi spomnil na trpljenje mnogih v Sibiriji in v getu v Vilni, opozoril pa je tudi pred hlepenjem po oblasti in slavi. Med mašo v Latviji je dejal, da smo se poklicani dotakniti trpljenja drugih. Prav tako je dejal, da vera ni namenjena skrivanju. Za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« je o tem, ali gre za pričakovana sporočila papeža Frančiška, spregovoril klaretinec, p. Branko Cestnik.

»Baltske republike so prav posebna prižnica. Ko se papež povzpne na to prižnico moramo prisluhniti. Geografsko in zgodovinsko so umeščene med dva velika naroda, seveda skupaj s Poljaki. To se pravi, Rusi na vzhodu in nemški narodi na zahodu. Tam se križajo močni interesi teh velikih narodov, ki potrebujejo vedno nek svoj prostor. Ker so močni in so logično ekspanzivni in potem se zlahka zgodi to, kar se je zgodilo z Oktobrsko revolucijo, da ti majhni narodi na koncu teh imperijev »nastradajo« ali pa seveda z nacizmom, ki je prav tako naredil svoje zlo v baltskem primorju. Torej, ko papež govori iz tiste prižnice moramo prisluhniti. To so kraji posebnega trpljenja in posebnih napetosti. Trpeli so z ene in druge strani. Koliko teh ljudi je končalo v gulagih ne bomo nikoli izvedeli. Razlika med gulagom in Auschwitzem je ta, da je v Auschwitz stopila noga osvoboditelja, kakršenkoli je že bil, so stopili ljudje in so stopile inšpekcije, v gulage ne. S cmokom v grlu danes hodiš po Auschwitzu, za gulage pa ne vemo, ker so te tam vsi viri izbrisali. Ampak gulag je bil oče Auschwitza, metodološko gledano. Gulag je najprej, Auschwitz je bil potem. In koliko gulagov je imelo uničevalno naravo. Ne samo naravo, da odstrani politične nasprotnike iz sovjetskega okolja v zloglasno Sibirijo, ampak je imelo tudi uničevalno naravo, se pravi ubiti, izničiti, pokopati. To je ta velika peza sovjetskega režima, ki pa potem seveda ni doživel te obtožbe, tako silne in enovite, kot jo je doživel nacizem,« je opozoril p. Branko Cestnik. Dodal je še, da »Stalinistična Sovjetska zveza« ni nikoli doživel tako močne obsodbe kot nacizem, »pa bi ga morala«.

Prepričan je, da gre zato pri tovrstnih obiskih predvsem za opominjanje, da se pretekle napake ne bi ponovile. »Glejmo naprej, bodimo optimisti, pomnimo pa tudi mračno preteklost, katere priče so prav te tri države.«

Prisluhnite v celoti oddaji "Spoznanje več, predsodek manj".

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina) Praznovanje nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije (photo: Igor Vojinović/Družina)

    Od jutri še en slovenski svetniški kandidat

    V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so včeraj slovesno praznovali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije. Letos je bil ob 120. obletnici mašniškega posvečenja v ospredju ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica