Pregled domačih dogodkov od 24. do 31. avgusta 2018

Slovenija | 01.09.2018, 23:19

Zadnji teden poletnih počitnic je zaznamovala občutna ohladitev. Prišla je z vetrom in močnimi padavinami. Viharno obdobje smo zaznali tudi v politiki. Za precej razburjenja, predvsem med gospodarstveniki, je poskrbela koalicijska pogodba prihodnje vlade. Prav tako so v sami družbi odmevale pomembne teme, med drugim se je zato, ker se zavzema za življenje, v primežu sodnih mlinov znašel tajnik Slovenske škofovske konference.

Politika in gospodarstvo

Peterica levih strank je podpisala koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi v prihodnjih štirih letih. Vodil jo bo Marjan Šarec, ki je v državni zbor že vložil listo z imeni ministrskih kandidatov. Štiri je predlagala njegova LMŠ, prav toliko stranka SMC, po trije prihajajo iz kvote SD in SAB, DeSUS je v ekipo prispeval dva. "To je za Slovenijo zelo, zelo slabo," je zadnje dogajanje, povezano z oblikovanjem nove koalicije, med drugim ocenil publicist Boštjan Marko Turk.

V koalicijski pogodbi je navedena zamisel o spremenjenem načinu obdavčitve kapitalskih dobičkov. Gospodarstveniki so na nogah. Da razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino, je sporočil direktor Pipistrela Ivo Boscarol, v družbi Igorja Akrapoviča so se odločili bilančni dobiček preusmeriti v bolj predvidljivo okolje. Da bo ta poteza dovolj veliko in trezno opozorilo, da država v tej smeri ne bo nadaljevala in bo to tudi jasno zagotovila, upa prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj. Do načrtov Šarčeve ekipe na tem področju je kritičen izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković. "Če bi se to zgodilo, bi to pomenilo veliko demotivacijo domačih in tujih vlagateljev, za odpiranje novih delovnih mest, za nove posle…" V Gospodarski zbornici Slovenije novo vlado pozivajo k previdnosti, peterico, ki jo sestavlja, na predvolilne obljube opominjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. "Vodje vseh političnih strank, z izjemo Levice, so nam zagotovile odpravo birokratskih ovir, nižje prispevke in nižje davke ter s tem omogočanje boljše konkurenčnosti naših podjetij, da bomo lahko več zaposlovali in svoja podjetja tudi razvijali. V tej koalicijski pogodbi tega ni zaslediti, zato še enkrat opozarjamo, naj naredijo tisto, kar so obljubljale pred volitvami," je bil jasen predsednik Branko Meh. V Združenju Manager ocenjujejo, da je treba slovensko okolje narediti takšno, da bo omogočalo čim boljši razvoj podjetij. Predsednik Aleksander Zalaznik ob tem sporoča, da je treba denar najprej ustvariti, šele nato ga je mogoče deliti.

Težko bi rekli, da je to upoštevala odhajajoča vlada Mira Cerarja. Ta je svoji ministrski ekipi na zadnji seji na Brdu pri Kranju pripravil hvalospev. Prepričan je, da je država po koncu njegovega premierskega mandata bolj konkurenčna, socialno pravična in optimistična. Ne moremo mimo dejstva, da je vlada, ki se poslavlja, tik pred zdajci sprejela akt o ustanovitvi družbe 2TDK, ki bo skrbela za projekt drugi tir med Divačo in Koprom, ter njen dopolnjen poslovni načrt. Obenem jo je dokapitalizirala z 20 milijoni evrov. Prav tako je Cerarjeva ministrska ekipa zagotovila še dobrih 1,7 milijona evrov dodatnih proračunskih sredstev za delovanje Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni.

Zlata Štiblar Kisić ostaja na čelu ljubljanskega onkološkega inštituta. Svet zavoda namreč na zadnji seji ni razpravljal o njeni razrešitvi. "Pričakovala sem, da bodo usekali z vsemi topovi. Napovedovalo se je namreč, da se bo o mojem statusu razpravljalo na seji sveta zavoda. Iz meni neznanih razlogov se ni." Člani pa so imeli na mizi polletno poročilo o poslovanju te zdravstvene ustanove. Pokazalo je, da je ta v dobri kondiciji.

Izjemno uspešen v vseh pogledih pa je bil po ocenah organizatorja 56. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Obiskalo naj bi ga krepko čez 110.000 ljudi.

Družba in kultura

Slovenska škofovska konferenca ima novega tiskovnega predstavnika. Patra Tadeja Strehovca je na tej funkciji zamenjal duhovnik murskosoboške škofije David Kraner. "Analize iz mnenja o Katoliški Cerkvi v Sloveniji so zelo polarizirane. Večji je delež teh, ki imajo negativno mnenje, kot tistih, ki imajo pozitivnega. Ta polariziranost se močno čuti," je Kraner povedal za Radio Vatikan lanskega februarja, ko je doktoriral iz podobe Cerkve v javnosti oziroma medijih na Salezijanski papeški univerzi v Rimu v Italiji. Pater Strehovec je za naš radio svoj petletni mandat na tem položaju ocenil kot zelo zanimiv, včasih tudi naporen. Med dosežki je omenil letno poročilo. "V letnem poročilu lahko zainteresirana javnost najde vse ključne informacije o naši lokalni Cerkvi." Pater Strehovec je novemu tiskovnemu predstavniku Slovenske škofovske konference obljubil pomoč, upa, da bo nadaljeval zdaj začrtano delo.

Pater Strehovec pa ostaja tajnik Slovenske škofovske konference. Ker se zavzema za nerojene, je pristal v kazenskem postopku. Sooča se z očitki o spodbujanju sovraštva, nasilja oziroma nestrpnosti na spletnem portalu 24kul. Ta namreč sodi pod njegov Zavod za družino in kulturo življenja. "Glavni namen je omejiti in sankcionirati govor v podporo pravici nerojenih otrok do življenja oziroma utišati katoličane, ko gre za razprave v javnosti na temo splava oziroma ko gre za molitev za nerojene otroke." Kot je še dodal pater Strehovec, to ni skladno s svobodo izražanja in versko svobodo, ki ju zagotavlja naša ustava. Da gre za poskus discipliniranja in posledično samocenzure vseh, ki mislijo in živijo drugačne vrednote, kot jih zagovarjajo tako imenovana družbeno civilna gibanja, ki so za splav, je prepričan predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je stopil v bran patru Strehovcu. Nadškof Zore pričakuje, da bo sodni postopek vodil do večje demokratizacije našega družbenega prostora.

Opomin pred tožbo je medtem prejel zgodovinar Jože Dežman. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije mu je prek odvetniške pisarne poslala zahtevo za preklic nekaterih izjav in za javno opravičilo. Gre za nadaljevanje pogroma nad njim ter nad novinarjem in voditeljem nacionalne televizije Jožetom Možino, ki je ga je gostil v oddaji Intervju. "Zveza borcev je moj odličen propagandni referent, z veliko skrbjo me spremlja že dolga leta. Vsak njen napad opozori na težave, ki jih ima del slovenske družbe z razumevanjem preteklosti, v tem primeru pa tudi z razumevanjem delovanja pravne države in njenih ustanov. Pravni postopek tako po moje temelji na pretiranem samoljubju njenih članov, ki si domišljajo, da imajo tak monopol, da vsak, ki govori o sodobni zgodovini, govori o njih." Dežman se je v obširnem odgovoru odzval na očitke in pojasnil konkretne navedbe. V izjavi za naš radio je ob tem še ocenil, da je vse dogajanje treba razumeti pozitivno. Kot ugotavlja, je kulturni del slovenske družbe, ki želi argumentirano, odprto in strpno razpravo, nastavil zrcalo drugemu delu, ki bi rad živel v starih časih. "Mislim, da smo lahko kar srečni, da smo sodelovali v tem dialogu in da se je marsikaj premaknilo."

V Rovtah so se prejšnji konec tedna spomnili žrtev komunističnega terorja in ostalih totalitarnih režimov. Sveti maši je sledila spominska slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve domobranstva ter nedavnem evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Slavnostni govornik je bil zgodovinar Stane Granda. Dogodek nam po njegovih besedah sporoča dvoje: "Prva stvar je, da se moramo svojih prednikov vedno spominjati in jim biti hvaležni za vse, kar so naredili. Druga stvar je, da dokler smo živi, moramo narediti vse, da se takšne groze ne bi ponovile." 

Na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, vse svoje življenje opozarja pisatelj Boris Pahor. V minulih dneh je praznoval 105. rojstni dan. "Ko sem se rešil taborišča in potem bolezni, jetike, sem si rekel, da se bom vsak dan poklonil skrivnosti življenja."

V tednu, ki je za nami, pa smo k zadnjemu počitku pospremili pesnika in akademika Cirila Zlobca, ki je umrl v 94. letu starosti, ter pisatelja, pesnika, prevajalca, profesorja, politika in diplomata Andreja Capudra, ki se poslovil v 76. letu starosti. Prvega so pokopali z vojaškimi častmi na ljubljanskih Žalah, pogreb drugega je bil v ožjem krogu svojcev in prijateljev. A spomin na Capudra so z žalno sejo počastili v NSi, bil je namreč častni član stranke. Predsednik NSi Matej Tonin je spomnil, da je bil vseskozi buden opazovalec aktualnega družbenega dogajanja in da s svojo neposrednostjo ni ovinkaril. "V politiko je vstopil že s svojim pisanjem, ki ni bilo najbolj všeč takratni oblasti. Kot prvi minister za kulturo je opravil odlično delo. Bil je tudi eden prvih članov nove vlade, ki je bil javno napaden," je o njem za Radio Ognjišče povedal predsednik osamosvojitvene vlade, zdaj evropski poslanec Lojze Peterle. Capudra se spominja z veliko hvaležnostjo.

Cerkev med nami

Celjski škof Stanislav Lipovšek je na Jernejevo nedeljo v svoji domači župniji v Vojniku obhajal zlatomašno slavje. Bogoslužje je vodil apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Juliusz Janusz. Ob oltarni mizi so se mu med drugim pridružili številni duhovniki in skoraj vsi slovenski škofje, med njimi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je zbrane nagovoril po evangeliju. V homiliji je poudaril veličino in pomembnost duhovništva ter vere in zaupanja, da Bog tudi po nepopolnih duhovnikih, ki so zasidrani v njem, lahko deluje in podarja milost ljudem. "Duhovnik je človek za druge. A ne smemo pozabiti, da je to lahko, če najprej sam hodi po poti vere - v molitvi, ob Božji besedi in zakramentih."

Nadškof Cvikl se je prejšnji konec tedna srečal tudi z bolniki, invalidi in starejšimi iz svoje nadškofije. Na romarskem shodu v Puščavi na Pohorju je med drugim poudaril, da je bolezen lahko velika milost, priložnost za spreobrnjenje, duhovno rast in zorenje v ljubezni. "Čeprav je trpljenje na prvi pogled nesmiselno in celo nezdružljivo s človeškim dostojanstvom, je Jezus na svoje lastno trpljenje gledal kot na pot v poveličanje."

Zadnjo avgustovsko soboto je zaznamovalo tudi tradicionalno srečanje bolnikov, invalidov in starejših iz novomeške škofije na Zaplazu. Slovesnost je vodil njihov ordinarij Andrej Glavan. "Današnja družba ceni samo to, kar je lepo, zdravo, uspešno. Velja samo tisto, kar prinaša slavo. Takšna družba izgublja smisel za trpljenje, ker ne štejejo duhovne vrednote," je menil.

Škof Glavan je vodil tudi somaševanje na Kureščku, kjer so pred slabim tednom dni pripravili celodnevno češčenje ob obletnici blagoslovitve cerkve, posvečene Kraljici miru. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi relikvije blaženega Alojzija Grozdeta, ki je bil poseben Marijin častilec. Kot je poudaril škof Glavan, se mu bodo verniki tam zdaj še bolj goreče priporočali za spravo v našem narodu.

Šport

Med pomembne športne dosežke zadnjih dni gotovo sodi skupna zmaga kolesarja Mateja Mohoriča na dirki po Nemčiji. Ob tem velja povedati, da je presenetil organizatorje, ki niso imeli pripravljene slovenske himne. Mohorič je bil prepričan, da ta ob podelitvi kolajn ne sme manjkati, zato jo je v ciljni areni v Stuttgartu odpel kar sam.

Nekoliko sklonjenih glav so se iz Trnave na Slovaškem vrnili nogometaši Olimpije. Na povratnem dvoboju zadnjega kroga kvalifikacij za evropsko ligo s Spartakom so se namreč po neodločenem izidu 1:1 poslovili od tekmovanj stare celine v tej sezoni.

Selektor slovenske nogometne reprezentance Tomaž Kavčič je sporočil, na koga bo računal na skorajšnjih uvodnih tekmah novoustanovljene evropske lige narodov proti Bolgariji in Cipru. Na njegovem seznamu ni poškodovanega vratarja Jana Oblaka in bolnega Josipa Iličića.

Na delu so tudi naši košarkarji, ki jih sredi septembra čakata kvalifikacijski srečanji za prihodnje svetovno prvenstvo na Kitajskem. Selektor Rado Trifunović je na pripravah v Ljubljani že pozdravil 12 igralcev, nekaj se jih bo pridružilo z zamudo. Ekipa je precej pomlajena.

S prijetno prireditvijo, začinjeno s številnimi košarkarskimi zvezdniki, sta medtem športni karieri sklenila legendi Sani Bečirović in Boštjan Nachbar. Zmagovalca tako imenovane Košarkarske simfonije ni bilo, saj sta bila v ospredju dobra zabava in prijateljsko druženje. Tekma, ki si jo je v ljubljanskih Stožicah ogledalo približno 6.000 gledalcev, se je končala z neodločenim izidom 100:100.