Ženske bolj vestne pri uživanju zajtrka in zelenjave

Slovenija | 25.08.2018, 07:00

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.

V Sloveniji imata kar dve tretjini odrasle populacije že prisotne dejavnike tveganja nezdravega življenjskega sloga, kot so povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob, prekomerna telesna teža. Ti predstavljajo glavni vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti za boleznimi srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti in drugimi. Tako z javnozdravstvenega vidika kot vidika zmanjševanja bremena bolezni je ključno spoznanje, da je veliko teh dejavnikov preprečljivih in pomembno povezanih z našim načinom prehranjevanja.

Dnevno naj bi zaužili štiri do pet obrokov, vendar pa temu sledi le 2/5 odraslih. Ker se vse več ljudi med delovnim časom prehranjuje zunaj doma, bo treba zato več pozornosti nameniti predvsem kakovosti tovrstne ponudbe. Pomembno vlogo ima zajtrk, saj nam da energijo za začetek dneva. Čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, je zajtrk obrok, ki ga odrasli še vedno pogosto izpuščajo (43 % moških in 33 % žensk). Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, čeprav vedno več zajtrkuje tudi mladih.

Dr. Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedal: »Telo tudi med spanjem porablja energijo, zato jo moramo zjutraj nadomestiti z zdravim uravnoteženim obrokom. Z rednimi obroki, brez izpuščanja posameznih, si bomo izboljšali počutje, povečali občutek sitosti, zmanjšala se bo možnost prenajedanja, znižala se bo vsebnost maščob v krvi, izboljšal pa se bo tudi krvni sladkor. Obrokov ne nadomeščamo z mastnimi in sladkimi prigrizki, s katerimi se bomo le začasno nasitili, dolgoročno pa zredili.«

Kljub temu, da se je uživanje zelenjave po letu 2012 prvič izboljšalo, jo je še vedno premalo v naših obrokih. »V povprečju zaužijemo le tretjino priporočene količine. Zato naj bi jo vključili v vsaj tri obroke dnevno. Dobrodošlo je kombiniranje različnih vrst in barv - različne barve so običajno povezane z vsebnostjo različnih koristnih snovi. Pretežno več zaščitnih snovi ima tudi optimalno dozorela sezonska zelenjava« je povedala Vida Fajdiga. Vsaj 1-krat dnevno jo uživa malo manj kot polovica prebivalcev, uživanje pa je bolj razširjeno med ženskami, med starejšimi odraslim in v vaškem okolju. Z organizirano prehrano, drugimi oblikami subvencionirane prehrane ter s spodbujanjem lastne pridelave lahko pomembno povečamo količino zaužite zelenjave.

Pozitivni trendi so na področju uživanja sladkih pijač. Tedensko ali pogosteje sta jih uživa le še slaba tretjina, bolj razširjeno je med moškimi in pri otrocih in mlajših odraslih, nižje izobraženih in tistih iz nižjega družbenega sloja.

»Glede na to, da večina populacije ni dovolj telesno aktivna, so potrebne omejitve pri vnosu enostavnih sladkorjev, to je največ 50 do 60 gramov na dan,« je dodal Matej Gregorič z NIJZ.

Po mnenju NIJZ je za pridobitev zdravih prehranskih navad treba posameznike opolnomočiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir, kot je na primer branje deklaracij. V okviru zdravstvenih domov potekajo programi za krepitev zdravja (skupinske delavnice in individualna svetovanja), kjer lahko posameznik preveri svoje zdravje in dobi vso ustrezno podporo za dolgotrajno spremembo življenjskih navad.