Sedaj tudi uradno, referendum bo na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva in praznik Rudolfa Maistra

Slovenija | 17.10.2025, 15:58 s. Meta Potočnik

V nedeljo, 23. novembra 2025, se bomo državljani Slovenije podali na zakonodajni referendum, na katerem bomo glasovali o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 21. oktobra. Ob tem pa se je razvila na trenutke že predvolilna kampanja in politično čustveno obmetavanje, saj zakon razdvaja tako poslance kakor ostale državljane. Upamo lahko, da se bo večina vendarle odločila za spoštovanje nedotakljivosti človeškega življenja in s tem povedala, da si želimo krepitev paliativne celostne oskrbe za vse in ne le za peščico hudo bolnih.

Posvetovalni referendum ni isto kakor zakonodajni

Poslanec NSi Jožef Horvat je v razpravi spomnil, da smo posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja imeli 9. junija 2024, sočasno z volitvami v Evropski parlament.
Vprašanje se je glasilo: »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?« Za je glasovalo nekaj manj kot 54 odstotkov. 25. julija letos pa je Državni zbor sprejel zakon, čigar vsebina je v nekaterih bistvenih členih drugačna od tistega na posvetovalnem referendumu. V njem denimo ne govori več o evtanaziji in drugače ureja vlogo zdravstvenega osebja. Zato bodo volivci 23. novembra potrdili ali zavrnili ta nov predlog zakona. Vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?«

»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?«

Vloga zdravstvenega osebja

V tem predlogu zakona imajo zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci zakonsko dolžnost sodelovati v postopku, razen če uveljavijo ugovor vesti.
1. Zdravstveni delavci niso izvajalci dejanskega končanja življenja, saj bolnik sam vbrizga smrtonosno učinkovino ali uporabi napravo. Kljub temu zakon določa, da morajo sodelovati v postopkih (npr. svetovanje, dokumentacija, ocena pogojev).
2. Ugovor vesti je izrecno predviden v zakonu kot mehanizem, ki omogoča zdravnikom in drugim, da se iz postopka izločijo, če to nasprotuje njihovim osebnim prepričanjem. V primeru ugovora mora biti pacientu zagotovljen nadomestni zdravnik ali zdravstveni delavec.
3. Zdravniška zbornica opozarja, da zakon kljub izločitvi evtanazije še vedno nalaga zakonske obveznosti, ki po njihovem mnenju vsebinsko ustrezajo pomoči pri samomoru, kar odpira etična in pravna vprašanja.

Vlada nas ni poslušala

Eden od pobudnikov referenduma Aleš Primc je spomnil, da se 23. novembra spominjamo pokončnega Slovenca Rudolfa Maistra in praznujemo praznik Kristusa, Kralja vesoljstva: »Na referendum bomo odšli po zmago za spoštovanje dostojanstva bolnikov in proti zlorabam. Potem ko nam je uspelo zbrati več kot 46.000 podpisov za razpis referenduma, smo vlado večkrat pozvali k pogajanjem in kompromisu, da sporni zakon razveljavi oz. da vsaj referendum razpiše skupaj z državnozborskimi volitvami, ki bodo naslednje leto, za kar pa na vladni strani ni bilo pripravljenosti. Pri tem zavračajo argumente vlade, da to ni mogoče, ker datum državnozborskih volitev še ni znan. Razpis na isti dan z volitvami bi bil mogoč, če bi se bila vlada sposobna sestati s predsednico države in opraviti pet minutni pogovor na to temo.«

Referendum je sicer po njegovem prepričanju edina in zadnja možnost, da se prepreči uveljavitev zakona, "ki bi v neznosno trpljenje in stiske spravil nas, naše otroke, naše drage mame in očete, stare mame in stare očete". Opozarja, da bo zakon, če bo uveljavljen, uvedel manipulacije, zlorabe in neznosne pritiske na bolnike ter da lahko vsak postane bolnik ter žrtev omenjenih pritiskov in zlorab.

Preko etične meje

V razpravi je poslanka NSi Iva Dimic znova opozorila na pomanjkljivo zaščito ranljivih oseb kot so invalidi, bolniki z demenco, psihični bolniki in starejši nad 80 let in navedla zgovorne uradne podatke iz tujine, kjer te osebe doživljajo pritiske kljub zagotovljeni prostovoljnosti. »Etični odbori zdravstvenih ustanov in nacionalni bioetični forumi doma in v tujini opozarjajo, da uzakonitev evtanazije ali pomoči pri samomoru, ogroža temeljno poslanstvo zdravniškega osebja. Poruši zaupanje med pacienti in zdravniki, povzroča moralne konflikte med zdravstvenim osebjem, odpira vrata k razširjanju meril in k postopnemu premikanju etičnih mej o tem, kaj je dobro in kaj je slabo.«

Opozorila je tudi na člen zakona, ki pravi, da se resnični vzrok smrti, to je samomor s pomočjo, ne bo niti vpisal v evidenco smrti. Na ta problem opozarjajo tudi pri Zdravniški zbornici Slovenije, saj takšen zakon posega v delovanje mrliškopregledne službe. Po tem zakonu namreč določen razlog smrti ne ustreza dejanskemu neposrednemu vzroku smrti, kar lahko resno ogrozi verodostojnost statistike smrti v Republiki Sloveniji.