Sv. Rok vabi v Dravlje, Brežice in Šmarje pri Jelšah

Slovenija 16. 08. 2018, 09:25 Marjana Debevec

Dan po Marijinem vnebovzetju goduje sveti Rok. Nekdanje čase so pobožni verniki po velikem šmarnu romali vselej k sv. Roku. Na Slovenskem sta najbolj sloveli božji poti sv. Roka v Dravljah pri Ljubljani in v Brežicah.

Če bi iskali njegov življenjepis, bi težko kaj našli, vsi pa omenjajo, da je zdravil bolnike s kugo, katere se je nalezel tudi sam. Vendar ni hotel biti nikomur v breme, zato se je zatekel v osamljeno zatočišče sredi gozda, kjer sta zanj skrbela angel in pes, ki mu je nosil kruha. Rok je ozdravel in se vrnil v rodno francosko mesto Montpellier. Zaradi bolezni ga niti sorodniki niso prepoznali, imeli so ga za ovaduha, zato so ga vrgli v ječo, kjer je tudi umrl.

Sveti Rok je zavetnik kožnih bolezni, starostnih tegob in vseh, ki pri svojem delu uporabljajo ostro orodje. V ljubljanski nadškofiji mu je posvečenih 20 cerkva, mariborski 4, v koprski pa 4 župnijske in 3 podružnične cerkve.

Današnji praznik so z romarskim shodom že včeraj slovesno obhajali v Brežicah in Šmarju pri Jelšah, kjer praznovanje nadaljujejo tudi danes.

Nadškof Stanislav Zore je slovesno mašo ob godu sv. Roka dopoldne daroval v Mostah pri Komendi in med drugim poudaril, da je bil današnji svetnik romar, ki ni s seboj nosil nič odvečnega.

»Vsak kristjan bi moral vedno znova preveriti, kaj je odvečnega; kaj je v njegovem življenju postalo tisto, zaradi česar ne more svobodno naprej. Ne mislim v drugo hišo, ali v drugo stanovanje, ampak korak naprej na poti svoje duše.«

Rok je pomagal bolnikom tudi za ceno tega, da se je sam okužil. »Kako je z nami v našem življenju, dragi bratje in sestre? Ali vidimo potrebe ljudi ob nas samih? Ali pa morda tako zvesto, tako slepo zasledujemo svoje cilje, da ljudje postanejo nepomembni?«, se je vprašal nadškof Zore. Sv. Rok je sicer zavetnik za nalezljive bolezni, nadškof Zore pa nas je povabil, naj si prizadevamo predvsem za zdravje naše duše.

Slovesno pa je še posebej v Dravljah, kjer so po maši obiskali Rokovo znamenje ob Celovški cesti. Cerkev sv. Roka v Dravljah je bila namreč nekoč na današnji dan cilj velike ljubljanske procesije, ki se je vila od stolnice vse do Dravelj in se je vanjo vključilo po več tisoč ljudi. Ko je leta 1644 in 1645 v Ljubljani divjala kuga in je samo v Dravljah v štirinajstih dneh pobrala več kot sto ljudi, so se zaobljubili, da postavijo cerkev sv. Roku v čast in to obljubo že leta 1646 izpolnili. Procesija pa je bil prvič leta 1683. Zdaj procesije ni več, še vedno pa je na god sv. Roka v Dravljah cerkveno žegnanje.