Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Petra StoparPetra Stopar

Beti Vidmar, mikrobiologinja o uporabnosti odpadkov: »Iz gnoja naredimo zlato«

Slovenija | 17.07.2018, 15:22 Nataša Ličen

Sliši se provokativno,vendar je stavek resničen. Gnoj je zlato in zlato je gnoj, je že v svojem verzu zapisal kraški poet Srečko Kosovel. Pomen njegovih besed je uporabila tudi Beti Vidmar, raziskovalka mlajše generacije pri svojem doktorskem študiju, kjer raziskuje odpadke, njihovo razgradnjo, na naravi in človeku prijazen način, s pomočjo mikroorganizmov in ostalih postopkov. Njeno raziskovalno delo obsega tudi področje bioplinov. Za svoje delo je prejela nagrado, in ga uspešno predstavila tudi v tujini.

Beti Vidmar: »Ne zanima me ekonomski vidik, bolj me vznemirjajo ideje, kako lahko iz odpadkov naredimo veliko novih koristnih stvari. Odpadek ne sme biti samo nekaj, s čimer ima naša skupnost problem. Odpadke lahko uvajamo v različne procese. Bioplinska tehnologija je v zadnjih nekaj letih žal dobila slabšalni prizvok, ker je marsikateri proizvajalec za proizvodno bioplina uporabljal koruzo in druge kmetijske pridelke, kar je etično nesprejemljivo. Na alternativne vire kot tudi na bioplinsko tehnologijo ne smemo gledati samo kot na vrečo denarja, ker to ni njena naloga. Prva naloga bioplinske tehnologije in alternativnih virov je uporaba odpadnih substratov za proizvodnjo nekega drugega alternativnega vira, v mojem primeru raziskovanja je to bioplin.«

Je samo še vprašanje časa, kdaj bodo nove, alternativne rešitve zaživele tudi v praksi?

»To je težko vprašanje. V Evropi in v ostalem razvitem svetu se dogajajo super stvari. Toda preden gre raziskovalno delo naprej v aplikacije, preteče nekaj časa. S keratinskimi odpadki se raziskovalci ukvarjamo že deset do dvajset let. Je relativno novo področje, ki zahteva še nekaj dela, preden se bo stvar uveljavila tudi v industriji. Podjetja gredo v naložbo samo, če imajo za to dovolj sredstev. Če raziskovalci svoje delo in akademsko znanje znamo argumentirano predstaviti podjetjem, jim prikazati, kje in kako bodo ustvarjali svoj profit, bo teh naložb in zaupanja v nove rešitve več

Beti Vidmar na predstavitvi svojega raziskovalnega dela v Avstriji
Beti Vidmar na predstavitvi svojega raziskovalnega dela v Avstriji © ARO

Nastanek bioplina

»Nastanek alternativnih virov energije je zelo pomemben. Zaradi večanja človeške populacije, zaradi porabe fosilnih goriv in tako naprej, smo primorani k razvoju metod za pridobivanje novih virov energije. S svojim raziskovalnim delom sem požela val navdušenja tudi v Avstriji, ker sem predstavila področje še z druge perspektive, ki jo marsikdo še ne pozna, kot na primer, kako iz odpadkov narediti alternativni vir energije, kamor sodi bioplin oziroma metan, in kako odpadek koristno uporabiti. Pridobivanje bioplina je kompleksen proces. V njem je vključenih ogromno število mikroorganizmov, so ključni igralci, ki med seboj zelo dobro sodelujejo. V bioreaktorje damo organske odpadke različnih oblik, iz katerih mikroorganizmi v različnih razvojnih stadijih, oziroma v različnih korakih, razgradijo te substrate v organske kisline, te pa v bioplin, ki je sestavljen iz več plinov. V večinskem deležu sta ogljikov dioksid in metan, želimo si, da je največ slednjega, ker iz njega lahko proizvedemo elektriko, toploto, lahko ga uporabljamo kot pogonsko gorivo, pri očiščenju ga lahko vodimo v cevovode za ogrevanje gospodinjstev, stranski produkt tega procesa pa so tudi gnojila. To je eden od možnih načinov uporabe odpadkov v koristne namene."

Ne preslišite pogovora z Beti Vidmar v rubrikah Ni meje za dobre ideje, v petek ob 9.15.

Slovenija, Oddaje, Hrana in okolje
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...