Mladi o ohranjanju tal v alpskem prostoru

Slovenija | 19.06.2018, 10:59 Nataša Ličen

Gimnazija in Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik je, kot še nekaj drugih slovenskih šol, vpeta v mednarodno združenje YPAC, Mladinski parlament Alpske konvencije, s sedežem v Innsbrucku. Letošnji dogodek je konec marca gostila Slovenija. V studiu smo gostili mlade in mentorico, ki so bili del razprave.

Mladi na dogodku spoznavajo delovanje parlamentarne demokracije. Obravnava izzivov alpskega prostora jih spodbuja k razmišljanju o prihodnosti življenja v Alpah oziroma v gorskem svetu. Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC – Youth Parliament of the Alpine Convention) je bil ustanovljen leta 2006 in vključuje srednje šole iz sedmih alpskih držav, Avstrije, Francije, Italije, Lihtenštajna, Nemčije, Slovenije in Švice.

Vesna Fabjan, profesorica slovenščine: »Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države ter EU za trajnostni razvoj in zaščito Alp. Vsako leto gredo mladi s svojimi ugotovitvami in zaključki v parlament, kjer politikom predstavijo svoje pobude in poglede na določen problem, to je največ kar lahko naredijo. Politiki se soočijo z njihovimi stališči, slišijo o možnih rešitvah, ki jih potem bolj ali manj uspešno vključujejo v zakonodajne postopke. Vsaj slišijo, kakšno je mnenje mladih in mogoče dobijo kakšno novo idejo za svoje odločitve. Med pomembnimi temami, ki so bile letos obravnavane, bi izpostavila tudi vprašanje množičnega turizma, kako ga omejiti, saj ima tudi negativni vpliv na alpski prostor.«

Zasedanje Mladinskega parlamenta se odvija kot simulacija pravega parlamenta, ki dijakom omogoča razpravljanje in predlaganje trajnostnih rešitev za aktualne probleme v Alpskih regijah, obenem pa je to odlična priložnost za izmenjavo različnih mnenj in izkušenj ter sklepanje novih prijateljstev. Enotedenski dogodek vsako leto organizira druga šola. Uradni jezik je angleščina, končni dokumenti pa so v duhu združene Evrope prevedeni tudi v vse matične jezike. Strogo je določen tudi protokol oblačenja in vedenja, ki sledita zahtevam pravega parlamenta, za uspešno delo pa sta nujni tolerantnost in spoštljivost med udeleženci.

Vitja Bizjak, Andraž Šumah in Pia Pajk: »Dijaki z več evropskih šol se vsako leto zberemo na Mladinskem parlamentu Alpske konvencije, letos je dogodek gostil Maribor. Vsako leto govorimo o drugi temi, letos je bila krovna tema ohranjanje tal. Del informacij, ki so nam služile pri razpravi, smo našli na spletu, nekaj na šolskem in občinskem nivoju, sodelujemo občasno s Kmetijskim Inštitutom, ki pošlje strokovnjake, in tudi s podjetniki domačega okolja. Na letošnji razpravi smo prišli do zaključka pomembnosti izobraževanja kmetov o uporabi umetnih gnojil, prav tako ostale javnosti. Izpostavili smo kompostiranje in nujnost ločevanja odpadkov, kje smo v Sloveniji na zavidljivem nivoju. Nekatere od sodelujočih držav, smo presenečeno ugotovili, ločevanja odpadkov nimajo urejenega.«

Dijaki iz 10 srednjih šol alpskega loka temo obravnavajo v štirih tematskih odborih: kmetijstvo, prostorsko planiranje v podeželskih območjih, prostorsko planiranje v urbanih območjih in naravne nesreče. Alpe so s svojo biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14 milijonov ljudi in privlačna turistična točka za približno 120 milijonov obiskovalcev letno.

In, kakšna so tla?

»Največji problem je osveščanje ljudi, ker večina ne ve, kaj se s tlemi dogaja. O problemu tal smo govorili z več vidikov, določena skupina je razpravljala tudi o prostorskem planiranju v urbanih območjih. Med razpravami je veliko prerekanj, različnih stališč, pregovarjanj, zato ob sklepu razprave glasujemo, katera ideja o rešitvi nam je najbolj všeč. Težava se kaže tudi v spremembi namembnosti zemljišč. Pogosto se na zemlji, ki je bila sprva urejena kot njiva, gradijo objekti in s tem izgubljamo dragocena kakovostna tla. Če bomo zdaj ukrepali, bomo morda še zaustavili hudo onesnaženje in rešili tla. Čez deset ali dvajset let bo prepozno. Trenutno stanje še ni katastrofalno, je pa že vidna precejšnja škoda.«