Kako ob poplavi ponudb pomoči starejšim izbrati pravo?
Oddaje Rok Mihevc
Ponudb pomoči starejšim je vse več, kako izbrati pravo, pa je vprašanje za mnoge starostnike in njihove svojce. Kaj je pomembno pri tej izbiri, smo govorili v tokratni Svetovalnici z Justino Potepan.
Naša sogovornica je uvodoma spodbudno povedala, da se stanje izboljšuje in je vedno več projektov, novosti in ponudbe za to pomoč. »Tudi svojci se začenjajo dovolj zgodaj informirati in so ozaveščeni.«
Vseeno opaža, da se veliko starostnikov boji priznati pešanje moči in dodatno oskrbo. »Napogosteje starostnik reče, da zmore in zanika svojo nemoč. Zato morajo biti svojci in okolica še toliko bolj pozorni.« Vedno več je tudi ljudi, ki se v starosti družijo med seboj v različnih organizacijah, kjer si med seboj delijo podporo, navodila, nasvete in se pogovarjajo o svojih zmožnostih, pravi Potepanova. »Tako kasneje prav takšni nimajo težav pri iskanju pomoči.«
Kot pravi, jo skrbijo starostniki, ki v 3. življenjskem obdobju ostajajo neaktivni in se izključujejo iz družbe. »Za te je ključnega pomena, da se mi molčečemu zazremo vanj, ga opazujemo in mu ponudimo pomoč na pravi način.« Justina Potepan zagovarja možnost, da človek ostane v domačem okolju čim dlje. »A žal zaradi ekonomsko-socialne politike država to več kot 70 odstotkom ljudem ne omogoča.«
Ponudbe je veliko, kako izbrati pravo?
Starostniki, ki se zavedajo te potrebe, možnosti in ugodja, naj ponudbo izberejo v krogih, kjer se gibljejo. »Da nam svetujejo tisti, ki imajo izkušnje. Potem je potrebno opazovati, spraševati, se pozanimati za lokalne primerne ponudnike, kako je z referencami in nato stopiti v stik.« Ključno je posvetovanje, pravi Potepanova.
Družinske skupnosti – cenovno ugodno in zabavno
Na Hrvaškem so vse bolj aktualne skupnosti kmetij ali podobnih večjih bivalnih površin, kjer se starostniki lahko vključujejo v dnevne aktivnosti in tam tudi bivajo. »Pometanje dvorišča, nabiranje rož, čiščenje na vrtu, urejanje gredic, priprava obrokov. Večinoma gre za ljudi, ki so sami in so še pri močeh. Vidijo, da je v takih skupnostih prijetno, cenovno ugodneje, navsezadnje pa se tudi zabavajo v takšni skupini. Počutijo se varne, za vikend in praznike pa se po želji vračajo k svojim bližnjim.«
Kdo je lahko »družinski pomočnik« in kako to lahko postane, pa prisluhnite v posnetku oddaje. V njej lahko slišite tudi, kako je nekatera zakonodaja še vedno neprijazna do ljudi, ki bi radi ponujali pomoč za starejše, a jim birokracija in nizki finančni transferji to onemogočajo.
