Prvaki parlamentarnih strank na srečanju o migracijah in NLB

Slovenija | 26.06.2018, 15:46 Andrej Šinko

Premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, se je sestal s predstavniki parlamentarnih strank. Seznanil jih je s pogovori o reševanju migracijskega problema na nedeljskem vrhu Evropske unije, spregovorili pa so tudi o nadaljnjih postopkih v zvezi z NLB.

Ministrstvo za finance bi lahko po besedah ministrice Mateje Vraničar Erman vladi prihodnji teden predlagalo končno različico spremenjenih zavez glede NLB, tako prodajne zaveze kot spremljajočih izravnalnih ukrepov. Ministrica pričakuje, da bo po formalni vložitvi novega slovenskega predloga odločitev Evropske komisije razmeroma hitra.

Kot je po današnjem srečanju parlamentarnih strank dejala finančna ministrica, ki opravlja tekoče posle, so danes obravnavali tudi predlog za zaščito banke pred posledicami sodnih postopkov proti LB oziroma NLB na Hrvaškem v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev, kot ga je pred časom že oblikovalo ministrstvo.

To je namreč lani tik pred zaključkom postopka javne ponudbe delnic neuradno predlagalo rešitev v smeri, da bi te morebitne stroške NLB povrnil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman takrat na vladi podpore za to rešitev ni prejela, vlada pa je nato zaradi po njeni oceni prenizke cene v luči tveganj zaradi postopkov na Hrvaškem prodajni postopek ustavila.

»Več pa je bilo naklonjenosti temu, da bi zgodbo reševali z vložitvijo ustreznega zakona. Na ministrstvu bomo še enkrat pregledali celotno dokumentacijo, jo nadgradili z argumenti današnjega srečanja in v kratkem v nadaljnji postopek predložili predlog zakona,« je po današnjem sestanku pojasnila Vraničar Ermanova.

Dodala je, da bodo komisijo spomnili tudi, da vladi še ni odgovorila na predlog glede mediacije Bruslja med Slovenijo in Hrvaško glede vprašanja prenesenih deviznih vlog, kjer južna soseda po slovenski oceni tako kot v primeru arbitraže o meji deluje v nasprotju z dogovorjenimi pravnimi rešitvami.

O nadaljnjih postopkih glede prodaje NLB, tudi v luči trenutnih povečanih geopolitičnih napetosti in potencialnih negativnih posledic za finančne trge, ni želela špekulirati, pojasnila pa je, da podatki s trgov zaenkrat kažejo, da bi lahko letos še vedno dosegli primerno ceno za banko.

»Pripravljalni postopki tečejo nemoteno, glavna priprava pa je dobro poslovanje banke,« je dejala Vraničar Ermanova, ki je dodala, da so s tem v zvezi tudi v kontaktu s Slovenskim državnim holdingom. Premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je ob tem dodal, da je pomembno, da se v Sloveniji ohranja stabilnost in odprtost za naložbe, kar bo pozitivno vplivalo tudi na prodajne procese.

Na vprašanje, ali bo morala Slovenija torej že letos prodati vsaj del naložbe v 100-odstotno državni največji slovenski banki, je odhajajoča ministrica spomnila, da je Slovenija komisiji že decembra lani predlagala spremembe prodajne zaveze, to je, da bi del banke po metodi IPO prodali letos, postopek do prodaje 75 odstotkov minus ene delnice pa v prihodnjem letu. Na podlagi tega predloga zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih, ki jih strani usklajujeta na tehnični ravni.

Komisija je sicer v odgovoru na vladni predlog izrazila dvom, da so te kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovredne prvotni prodajni zavezi, saj je za Bruselj pomembno predvsem to, ali novi izravnalni ukrepi v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke.

Vodje parlamentarnih strank so se sicer po Cerarjevih besedah strinjali, da je treba NLB ohraniti kot pomembno regionalno institucijo, da je treba ohraniti vrednost državnega premoženja v NLB in storiti vse, kar je treba, da gre razvoj dogodkov v korist davkoplačevalcev in NLB.

Cerar sicer ni mogel razkriti vse razprave, povezane z NLB, je pa dejal, da bo morala vlada, čeprav opravlja tekoče posle, že prihodnji teden sprejeti nekatera pomembna stališča v zvezi s pogajanji z Evropsko komisijo. »Prepričan sem, da bomo sprejeli takšna stališča, ki bodo dobra za NLB in davkoplačevalce ter bodo iskala poti za zavarovanje banke pred hrvaškimi tožbami, predvsem pa, da morebitni postopek prodaje ne bi bil takšen, da bi prišlo do oškodovanja davkoplačevalcev,« je zatrdil. Obrisi odločitev so po njegovih besedah že znani.

Tako dokončni vladni predlog glede spremembe prodajne zaveze kot zakonski predlog za zaščito NLB pred posledicami postopkov na Hrvaškem sta pomembna tudi v luči letošnjega izplačila dividende državi.

Banka NLB je lani ustvarila rekordnih 189,1 milijona evrov čistega dobička, ki bi ga v celoti lahko namenila za izplačilo dividend državi kot 100-odstotnemu lastniku. A Evropska centralna banka je banki v luči tveganj na podlagi postopkov proti LB oziroma NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev in morda tudi kot element pritiska po lanski odločitvi vlade, da ne izpelje že skoraj zaključene prodaje vsaj polovice banke, zapovedala, da mora za izplačilo dividend pridobiti vnaprejšnje soglasje.

Tega za zdaj ECB še ni dala, skupščina pa bo predvidoma v teh dneh. Beseda je tako na današnjem sestanku tekla tudi o tem vprašanju.

Od ostalih sodelujočih predstavnikov političnih strank je pogovore edini komentiral prvak SDS Janez Janša, ki mu bo predsednik republike Borut Pahor predvidoma kot prvemu podelil mandat za sestavo vlade po nedavnih državnozborskih volitvah. Janša je spomnil, da so v SDS na probleme v povezavi z zaščito NLB opozarjali že spomladi, zdaj pa sta se vprašanji prodaje in zaščite NLB povezali, saj bo brez zaščite cena za delnico banke bistveno nižja.

Predlagani ukrepi ministrstva za finance po njegovih besedah predstavljajo prvi korak v prvo smer. »Če bodo predloženi v času, ki pa ga zmanjkuje, jih bomo podprli,« je napovedal in dodal, da je to šele prvi korak, treba pa bo narediti še naslednje. »V vsakem primeru pa zastavica pada še pred avgustom in zato bo moral državni zbor, ki se je hvala bogu konstituiral, čim prej začeti opravljati svoje delo,« je sklenil.

Cerar glede migracij: Slovenija je varna

Slovenija je, kar zadeva migracije, v tem trenutku varna in budna, obenem pa je dejavna na evropski ravni, je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank, ki jih je seznanil s pogovori na delovnem vrhu EU konec tedna v Bruslju, posvečenem migracijam, danes dejal premier Miro Cerar. Današnjo razpravo je označil za konstruktivno.

Smo za to, da bodo begunci, ki potrebujejo pomoč, korektno obravnavani in bodo dobili ustrezno pomoč, ne bomo pa dopustili valov migrantov, ki bi bili varnostni izziv, ali tega, da bi Slovenija postala migrantski žep, je dejal in pojasnil, da na srečanju v nedeljo evropski voditelji niso sprejemali odločitev, temveč je potekala intenzivna razprava, ki se bo nadaljevala v četrtek in petek na vrhu Evropske unije, na katerem pa Cerar še ne pričakuje končnega dogovora. »Bojim se, da bomo šli samo za kak korak dlje, ključni še ne bodo dokončno dogovorjeni,« je dejal.

Glede ideje o oblikovanju platform za izkrcavanje migrantov na robu EU je Cerar poudaril, da je to eden od možnih ukrepov, a mora biti v skladu z mednarodnim pravom, zato bi bilo dobro, da bi se v zadevo vključile mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z begunci.

Predsednik SDS Janez Janša je glede tega dejal, da se na evropski ravni zdaj predlaga nekatere skupne evropske ukrepe, ki so jih v njegovi stranki predlagali že pred tremi leti. Po njegovi oceni je bistvo problema to, da se ne loči med begunci, torej ljudmi, ki so dejansko pomoči potrebni, in med ekonomsko migracijo, ki zdaj prevladuje. »Predlagali smo predsedniku vlade, ki opravlja tekoče posle, da te ukrepe podpre. Smo pa nekoliko skeptični do hitrosti, s katero se vse to odvija na ravni EU, kjer problemi so urgentni, stvari pa gredo počasi,« je po pogovorih pri Cerarju dejal Janša.

Cerar je pojasnil, da je EU usmerjena v iskanje rešitev glede nadaljnje krepitve nadzora na zunanjih mejah in sodelovanja s tretjimi državami, tako s tistimi, od koder prihajajo migranti, kot s tranzitnimi. Glede slednjih je Cerar posebej izpostavil Zahodni Balkan, zlasti BiH. Znova se odpirajo določene poti, pretok migrantov je večji. »To je nekaj, na kar smo pozorni,« je dejal in opozoril, da gre za ilegalne prehode meje, ki jih organizirajo kriminalne združbe. Slovenija se spopada s temi združbami, nekaj jih je razbila, krepi nadzor na meji, krepi število policistov, sodelovanje z vojsko in politično koordinacijo s sosedami, tudi s Hrvaško, je povedal.

Po njegovi oceni je Slovenija v tem trenutku varna in tudi ustrezno nadzoruje zunanjo schengensko mejo, zato vaje, kakršno danes na meji s Slovenijo izvaja Avstrija, niso potrebne. »Če bi bil porast migracij, bi bila vaja upravičena, a priliva ilegalnih migrantov iz Slovenije v Avstrijo ni zaznati,« je dejal in dodal, da se Slovenija zavzema za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU, sama pa je vzoren varuh schengenske meje, zato po njegovih besedah tudi ni upravičen nadzor, ki se izvaja na slovensko-avstrijski meji.

Premier, ki opravlja tekoče posle, je še dejal, da je seveda v interesu Slovenije, da bi bila tudi Hrvaška članica schengna, saj bi to olajšalo varovanje meje, a mora Zagreb za to izpolniti pogoje, izkazati, da je sposoben učinkovito varovati mejo, in hkrati dokazati, da je pripravljen spoštovati pravna načela in pravila v EU.

»Če Hrvaška ne bo spoštovala vladavine prava, ne vidim, katera država bi lahko podprla njen vstop v schengen,« je dejal.