p. Branko Cestnik | (foto: Tanja Dominko)
Ideologija politične korektnosti je terjala žrtev
Spoznanje več Helena Križnik
Tragedija v Novem mestu, v kateri je ugasnilo življenje priljubljenega občana, je med drugim odmevala v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na našem radiu. Moški, ki je umrl, potem ko ga je brutalno pretepel pripadnik romske skupnosti, je žrtev ideologije politične korektnosti, je ugotavljal naš redni gost p. Branko Cestnik.
Politična korektnost, tako p. Branko Cestnik, po eni strani ni dovoljevala reči »bobu bob«, po drugi je bila uporabljena za discipliniranje drugače mislečih. »V slovenskem prostoru smo še nekaj tednov nazaj tudi v javnih ustanovah spremljali norčevanje iz ljudi, ki so govorili o romski problematiki in opozarjali na resnične težave.« To je hudo in boleče, je dodal. »Ta politična elita, ki je zmogla takšno norčevanje, je namreč zdaj prav tragikomično skočila na voz zgražanja.« Gre za sledenje nagonu preživetja, je poudaril.
O pasteh pozitivne diskriminacije in izkoriščanju socialne države
P. Cestnik je opozoril na pasti tako imenovane pozitivne diskriminacije romske skupnosti. Njeni pripadniki v jugovzhodni Sloveniji so po njegovih besedah izkoristili priložnost, da jim ni bilo treba odgovarjati za svoja dejanja, strah pred kaznijo je izginil.
Dotaknil se je tudi pojma socialna država. Ta deluje, če jo spoštujemo vsi, je bil jasen. A nekateri jo razumejo kot šibko in neumno. »Najdejo način, kako priti do njenih seskov, nato postanejo nenasitni, ves čas jemljejo, a prispevajo bore malo ali celo nič. Tako se socialna država počasi spreminja v svoje nasprotje, namesto, da bi lajšala bolečino v ljudstvu in manjšala revščino ter gladila krivice, postaja vir novih.« Prav to po besedah p. Cestnika zdaj čutimo v naši državi. »Ena skupna ljudi prejema privilegije, ostali moramo za plače, ki so lahko celo nižje od njihovih transferjev, trdo delati. Če se dvignemo in na to opozorimo, pa poslušamo zmerljivke, da smo rasisti, fašisti ali zarukani podeželski katoličani.«
Zakaj so razmere eskalirale v jugovzhodni Sloveniji?
Zakaj je romska skupnost v jugovzhodni Sloveniji bolj nasilna kot drugod po državi? P. Cestnik je omenil teorijo, da je bila tam naseljena umetno po drugi svetovni vojni, da bi disciplinirala katoliške kmete in njihove potomce, domobrance. »Lahko da je bila nekoč neka računica. A to ti lahko eksplodira v obraz. Ne moreš kar tako izvajati družbenega inženiringa.«
Vzgoja za sožitje in smisel je vzgoja za mir
Dolgoročna rešitev, ki jo vidi, je po njegovem malce sanjaška. Želel bi, da bi romska skupnost ohranila svojo beduinsko dušo, ji pustila, da se razvije, da od sebe najboljše in tudi izloči pripadnike, ki se ukvarjajo s kriminalom. »Da bi vzgajala za mir. To pa lahko počneš, če se trudiš za sožitje z drugimi, če veš, kdo si in kakšen smisel ima tvoje početje,« je dejal p. Cestnik.
