AVDIO: Darja Žnidaršič o terapevtskih učinkih živali
Radijski utrip Petra Stopar
Prisotnost domačih živali ali hišnih ljubljenčkov človeku lahko prinese sprostitev, veselje, družbo, pa tudi zdravilne učinke, a le, če so živali same zadovoljne, spoštovane in pravilno negovane. Zato je skrb zanje velika odgovornost.
Številne znanstvene študije, mnenja stroke in nenazadnje naše osebne pripovedi iz vsakdanjega življenja dokazujejo pozitivne učinke druženja človeka z živaljo ali s hišnim ljubljenčkom, najsi bodo to psi, mačke, zajčki, papagaji ali tudi konji. Skrb zanje še zdaleč ni samo obveznost, ampak je poplačana takrat, kadar se ob njih nasmejimo, gibamo v naravi in umirimo. Živali pri starejših predvsem premagujejo osamljenost, pomagajo k boljšemu počutju, medtem ko so pri otrocih dobrodošle za razvoj njihove samozavesti, sposobnosti empatije in skrbi za živo bitje.
Medicinska sestra in Tellington TTouch® terapevtka Darja Žnidaršič pravi, da že sama bližina živali oddaja umirjenost in dviguje človekovo samospoštovanje: »Žival te nikoli ne ocenjuje, kako si oblečen in kakšen izgledaš po naših normativih, vedno te sprejme takšnega, kakršen si in se te veseli z vsem srcem.« Dodatno na nas vpliva še fizični stik. »Blagodejno na nas učinkuje telesna temperatura živali, ki je ponavadi višja od naše. Živali imajo manj vdihov na minuto in tudi srce jim počasneje bije, kar na nas deluje pomirjujoče, sploh kadar smo živčni, napeti ali čutimo tesnobo,« pojasnjuje Žnidaršičeva, a hkrati opozarja, da ima takšne učinke žival na človeka le, kadar je sama srečna in so njene potrebe, kot je na primer potreba po gibanju, zadovoljene. »Nesrečne živali sreče ne morejo deliti, zato je zelo pomembno, da z živaljo znamo pravilno delati, jo spoštujemo in cenimo.«
Če tega v odnosu do hišnih ljubljenčkov ni, oni ne spreminjajo mnenja o nas, temveč razmišljajo o tem, kako bi se nam spet prikupili, da bi jim namenili več časa ali bolje skrbeli zanje. Posledično začnejo delati stvari, ki so za nas moteče in nerazumljive. »Ponavadi se nato s takšno živaljo več ukvarjamo. Medtem ko to njej odgovarja, pa imamo mi problematičnega psa, mačka, hrčka ali katerokoli drugo žival,« pravi Žnidaršičeva in poudarja, da so živali, tako kot ljudje, naša »sobitja«, ki bodo v primeru zanemarjanja razvila določene motnje.
Že znanstveno je dokazano, da so otroci, ki rastejo ob zadovoljnih živalih, »veliko bolj socialni, umirjeni in notranje bolj stabilni,« to pa si po mnenju Žnidaršičeve želi vsak starš za svojega otroka, saj stabilen otrok lahko postane stabilna osebnost. »Otroci pa se nasploh že kot majhni preko živali učijo pravilnega ravnanja z njo in odnosa do narave, kar lahko prenesejo tudi na sočloveka. Sočutje, delitev, ljubezen in prijateljstvo so tiste vrline, ki jih lahko otrok razvije ob druženju z živaljo.«
Prisotnost živali pri starostniku je dobrodošla predvsem zato, ker krajša čas, zmanjšuje osamljenost in »monotonost«. Znova izstopa tudi socialni vidik: »Žival tudi starejšega človeka ne obsoja, zelo dobro ima razvito sočutje«. Kot še meni Darja Žnidaršič, je žival lahko velika uteha za starejše, ki jim v njeni bližini ni treba tako hitro ostareti: »Imaš nekoga, ki razume, da si še vedno fit, čeprav okolica morda razmišlja drugače.« Pes je lahko tudi dobra spodbuda za sprehode v naravi.
V Sloveniji je veliko društev, ki se ukvarjajo s terapijami z živalmi, obstajajo pa tudi specializirana posestva, ranči ali centri, kjer človek »lahko z naravo in živaljo pospešuje zdravljenje ali odpravljanje določenih motenj,« kakršen je način Tellington TTouch® terapij na Ranču Kaja in Grom, ki jih Žnidaršičeva skupaj s hčerko Manco izvaja v Vojniku ali drugod po Sloveniji. Tellington TTouch® metoda je oblika manualne terapije, ki spodbuja stopnje relaksacije, povečuje telesno zavedanje ter povezanost med dvema živima bitjema. Je svojevrsten in strokoven pristop k treningu in oskrbi, ki ga je razvila mednarodno priznana poznavalka živali Linda Tellington-Jones. Metoda, ki je bila sprva namenjena konjem, dandanes pa tudi psom in ostalim živalim, temelji na spoštovanju in priznavanju živali kot živega bitja.
Članek lahko preberete tudi v zadnji številki revije PRO.
