V Sloveniji potekajo državnozborske volitve
| 03.06.2018, 00:10 Andrej Šinko
Približno 1,7 milijona volilnih upravičencev danes odloča o tem, kdo bo zasedel 90 poslanskih mest v novi sestavi državnega zbora. Volišča so se odprla ob 7. uri, glasovati pa bo mogoče vse do 19. ure, ko se bodo zaprla in bo prenehal veljati tudi volilni molk. Za glasove se poteguje 1636 kandidatov na 25 listah, v volilno tekmo pa so se podale vse dosedanje parlamentarne stranke ter več zunaj parlamentarnih oziroma na novo nastalih strank. Kako uspešne bodo, bo znano pozno zvečer.
Glasovanje je mogoče med 7. in 19. uro na 3015 rednih voliščih ter 55 voliščih za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča. Prav tako je možno glasovati tudi na 31 diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, volivci, ki živijo v tujini, pa imajo tudi možnost glasovanja po pošti.
Kako se glasuje?
Volivci so pred dnevi na dom prejeli obvestila o volišču in dnevu glasovanja. Tega volivec skupaj z veljavnim osebnim dokumentom prinese s seboj na volišče, a volil bo lahko tudi, če obvestila ne bo imel pri sebi, in sicer na podlagi vpisa v volilni imenik. Mora pa imeti s seboj osebni dokument, da se identificira. Tisti, ki bo pomotoma izpuščen iz volilnega imenika, pa ima možnost, da glasuje s posebnim potrdilom. Tega je možno danes pridobiti na upravni enoti.
Volivec na volišču prejme glasovnico z navodilom, da se glasuje samo za enega kandidata oziroma kandidatko, in sicer tako, da se obkroži zaporedna številka ob imenu liste, ki je pred imenom.
Volivci tokrat lahko izbirajo med 1636 kandidati za 90 poslanskih mest, od tega je 1631 kandidatov za 88 poslancev, ki se volijo na splošnih volitvah, ter pet kandidatov za dve mesti poslancev narodnih skupnosti. Med njimi je 44 odstotkov žensk, njihova povprečna starost je 50,6 leta.
Kandidati se za naklonjenost volivcev potegujejo na 25 kandidatnih listah, od tega 21 v vseh volilnih enotah. V bitko za ponoven vstop v parlament so se podale vse dosedanje parlamentarne stranke, poleg njih pa še kopica zunajparlamentarnih in novonastalih strank.
Volilni molk še vedno velja
V času volilnega molka, ki se bo zaključil danes ob 19. uri, ko se bodo zaprla volišča, je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov ali katero od političnih strank. Na ministrstvu za notranje zadeve deluje dežurna služba, kamor bodo lahko državljani prijavijo domnevne kršitve volilnega molka.
Volja volivcev bo znana zvečer
Kako uspešne so bile stranke pri nagovarjanju volivcev, bo znano pozno zvečer, ko bodo znani prvi delni neuradni izidi volitev. Po zaprtju volišč bodo na spletni strani Državne volilne komisije sproti začeli objavljati delne neuradne rezultate in informativni izračun, kakšna bi bila glede na izide struktura parlamenta in kdo bi bil izvoljen.
Tokrat prvič izidi predčasnega glasovanja ne bodo znani že takoj po zaprtju volišč 19. uri, saj bodo volilni odbori tedaj šele začeli šteti glasovnice. Bodo pa po zaprtju volišč znani izidi vzporednih volitev, ki jih pripravljajo na nekaterih medijih.
Dan po volitvah bodo izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije, na glasove iz tujine pa bo treba počakati do 11. junija. Poročilo o izidu volitev naj bi Državna volilna komisija predsedniku republike predala 15. junija.
Kdaj se bo državni zbor sestal na ustanovni seji?
Ko bo dokončno znano, kakšna bo sestava osmega sklica državnega zbora, se bo ta sestal na ustanovni seji, ki jo bo sklical predsednik republike. Ustava določa, da se mora državni zbor prvič sestati 20 dni po izvolitvi, z ustanovno sejo pa bo prenehal mandat dosedanjemu sklicu državnega zbora.
Kdaj bi lahko dobili vlado?
Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Pričakovati je, da bo predsednik Borut Pahor posvetovanja z vodji poslanskih skupin opravil med 2. in 5. julijem, kandidata za novega mandatarja pa bo moral državnemu zboru predlagati torej do 23. julija. Pahor je sicer že večkrat napovedal, da bo prvo priložnost za sestavo nove vlade dobil relativni zmagovalec volitev.
Mandatarja sicer državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev, o mandatarju pa mora odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na zakonske roke bodo poslanci predvidoma o tem glasovali najpozneje med 26. in 30. julijem.
Ko je predsednik vlade izvoljen, mora najpozneje v 15 dneh državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov. Do nastopa nove vlade tekoče posle opravlja aktualna vlada.
