Ne marinirajmo se v slabih občutkih
Slovenija Nataša Ličen
Številna reklamna sporočila, družbena omrežja, tudi posamezne revije in mediji, nam pogosto kažejo izkrivljeno podobo srečnega in izpolnjenega življenja. Ker vsi vemo, da je bolje živeti kot preživeti, je to pehanje za imeti vedno več in imeti vse tisto, kar nam govori tržni svet, da bi morali imeti, nesmisel.
Naučimo svoje možgane znova živeti
Mag. Mia Bone, univerzitetna diplomirana psihologinja, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče razkrila dokaj preprosto pot izhoda iz začaranega kroga nezadovoljstva in odtujenosti, pritoževanj in nemoči. »Sami se odločamo, kako se bomo počutili, kako bomo razmišljali, kako se bomo odzvali na okoliščine in podobno.«
Slika popolnosti v vsem in povsod je absurdna
»Sodobni mediji nam kažejo popačeno sliko in nerealno popolnost. Biti moramo popolni starši, pomembno je, da smo uspešni v službi, ko imamo prosti čas pa popoln načrt zanj. Smo v zgodbi, v kateri je treba zunanjemu svetu pokazati, kako nam je dobro. Bolj kot to kažem navzven, bolj se odtujujemo sebi. Popolna podoba, ki jo kažejo mediji, je absurdna in nedosegljiva in vsekakor ni izraz resnice. Razkorak med tem, kdo naj bi bil in kdo sem, je zelo velik. Tu se zgodi trenutek žalosti, utrujenosti, zaznamo koliko priložnosti zamujamo. Bolj kot živimo v preteklosti ali v prihodnosti bolj zamujamo priložnosti, ki so tu in zdaj.«
Komu služimo?
»Veseli me, da se v zadnjem času pojavlja trend med ljudmi, ki ugotavljajo, da ne potrebujejo toliko materialnih dobrin, ampak več tistega, kar napolni srce in dušo ter izvabi nasmešek. Sodobna družba nas v vlogi kapitala usmerja v trošenje in potem smo tudi mi na nek način iztrošeni. Če želimo delati na dolgi rok za polnost življenja, se je treba za to pošteno truditi. Sreča in zadovoljstvo sta prigarana, to so posamezni, drobni trenutki, ki jih nizamo na lastno ogrlico. Prepoznati moramo te trenutke, ki nas osrečujejo. Z njimi hranimo srce. V modernih razvitih državah izvira prepričanje, da mora biti življenje brez frustracij, brez truda. Da mora vse teči gladko. Življenja brez frustracij ni. Ravno v trenutkih, ko se presegamo, skozi lastno frustracijo uspemo uporabiti notranjo voljo in notranje vire. To nas ob preseganju samih sebe napolnjuje z zadovoljstvom.«
Srečen pogled?
»Če imamo izostren pogled, se naučimo izbirati. Med kuhanjem kosila, ko sedim v avtu sredi prometne gneče, ali ko me je strah pogovora s šefom, se lahko odločim, kako se bom pri tem počutila. Lahko se odločim, da sem v redu, da se počutim dobro in si naredim kakovostne tudi te trenutke. Ko izostrimo čut, da lahko tudi v teh trenutkih uživamo, smo radovedni, lahko pridemo do tega, da iz majhnih trenutkov nizamo nekaj kar zadiši po notranjem miru, po pomiritvi s svetom. V sebi se naučimo najti mir, saj bo zunanji svet vedno stresen. V sebi imamo stare, zelo utrjene vzorce, za spremembo se je treba najprej zavedati, kaj od starega nam ni všeč.«
