Primer dobre prakse: Delodajalec zaposlil 57-letno brezposelno
| 22.05.2018, 10:11 Rok Mihevc
Razmere na trgu dela so se že dodobra spremenile, veliko delodajalcev se že bori za kader. Obstaja pa tudi vedno več primerov dobrih praks, ko delodajalci zaposlijo starejše in ranljivejše osebe. O tem je v Svetovalnici tekla beseda z Barbaro Vrtačnik z Zavoda za zaposlovanje in Sašo Boštjančič z Moje zaposlitve.
Število brezposelnih je že nekaj let manjše, po besedah Barbare Vrtačnik pa se je spremenila tudi njihova struktura. »40 odstotkov je starejših od 50 let, polovica je trajno brezposelnih, 18 odstotkov je mladih. Takšna statistika je manj zanimiva za delodajalce, a primeri dobrih praks nas usmerjajo in krepijo, da delamo prave stvari.«
Pri tem je navedla primer podjetja, ki je iskal ciljno skupino – starejše ženske za pripravo zdravih napitkov in hitre prehrane. Za družbeno odgovornost so se v podjetju odločili, da bodo preko zavoda iskali kandidatke. Prijavilo se je 19 kandidatk, 9 je bilo ustreznih. Na koncu so preko zaposlitvenega preizkusa zaposlili 4 starejše delavke, ki še danes opravljajo delo in so zadovoljne s svojim delovnim mestom. »Pred kratkim sem na nekem predavanju opazovala 57-letno gospo, ki je z neverjetno energijo in elanom predstavljala delo podjetja, v katerem jo je zaposlil delodajalec. To so res primeri dobre prakse.«
Časi, ko dvorijo delodajalci
Boj za kader se je po besedah Saše Boštjančič začel že dve leti nazaj in s tem se srečujejo tudi delodajalci, ki prej niso imeli teh težav. »Vsak išče svoje načine, kako privabiti, razvijati in obdržati talente. Opažam, da so se stvari spremenile v pozitivno smer in zdaj delodajalci dvorijo iskalcem zaposlitve. Ti pa imajo več služb na voljo in lahko izberejo tisto, ki je najbolj zanimiva in primerna za njih.«
Tudi država pomaga delodajalcem in z različnimi ukrepi spodbuja k zaposlovanju. »Nekateri so direktno namenjeni izobraževanju in iskanju veščin, potem so tu subvencije za spodbude zaposlovanja starejših od 58, mlajših od 30 let in podobno.« Obstaja tudi sofinanciranje t.i. »delovnega preizkusa«, ko se delodajalec in kandidat še ne zavežeta k pogodbi, ampak opravita terminsko določen preizkus, ki je sofinanciran tudi s strani države.
Kako pa mladi?
Mladi so hitreje zaposljivi, a gre predvsem za zaposlitve za določen čas. »Preko ukrepa trajnega zaposlovanja pa smo dosegli, da je vsaj nek del populacije zaposlen za nedoločen čas. To je tudi predpogoj, da delodajalec pridobi subvencijo za nedoločen čas. To mladim pomeni lažjo pot do kredita in rešljiv stanovanjski problem.«
