Stroka v DS opozorila na prenizko rodnost in predlagala več rešitev

Cerkev na Slovenskem | 25.05.2018, 10:52 Petra Stopar

Na posvetu z naslovom »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda?« je več kot petnajst strokovnjakov z različnih področij, ki so povezana z demografijo, opisalo nezavidljiv demografski položaj Slovenije in nanizalo predloge za dvig rodnosti. Kot je povedal dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete, bo povprečna starost Slovencev in Slovenk leta 2050 blizu 50 let. Meni, da bi bila »idealna rešitev za izhod iz tega položaja dvig rodnosti na raven 2,1 otroka na žensko« v kombinaciji z »zmernim priseljevanjem«. Previsoko priseljevanje bi po njegovi oceni »družbo politično destabiliziralo«. Da za prehod iz demografske zime v pomlad ni ključno priseljevanje, ampak podpora slovenskim družinam, je poudaril Tomaž Merše iz društva Družinska pobuda.

Zniževanje stopnje rodnosti je tudi evropski problem, je dejal svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za področje gerontologije dr. Božidar Voljč. Glede na to je izrazil upanje, da se bo problem reševal tudi na »evropskem parketu«. Sicer pa Slovencev skupaj s tistimi, ki živijo v tujini, še nikoli v zgodovini ni bilo toliko kot zdaj, je spomnil. Namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer je opozorila, da bo po projekcijah v Sloveniji do leta 2030 tistih, ki so stari 65 let in več, kar 139.000 več, medtem ko bo starih med 20 in 64 let 125.000 manj.

»Ne le v Sloveniji, tudi v Evropi, je staranje prebivalstva v zadnjih petdesetih letih dodalo celo novo nadstropje v starostni piramidi,« je povedal prof. dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot osnovne razloge za staranje je navedel prenizko rodnost, višanje pričakovane življenjske dobe in selektivnost migracij po starosti. Tako Malačič kot njegov kolega z Ekonomske fakultete izr. prof. dr. Jože Sambt menita, da bo na dolgi rok za odgovor na demografsko krizo ključna rodnost. »Rodnost je prenizka, dejansko ne zagotavlja enostavne reprodukcije. Ena ženska bi morala v obdobju svoje rodne dobe roditi v povprečju eno deklico, da bi nadomestila samo sebe, če upoštevamo tudi smrtnost žensk, mi pa imamo bistveno nižje vrednosti vse od leta 1980,« je poudaril Sambt. Kot pravi, bo po projekcijah Eurostata število živorojenih zaradi konca ugodne starostne strukture še naprej padalo, hkrati pa bo vse večja umrljivost starejših oziroma tistih, ki so pripadali baby-boom generaciji. V povprečju pa se od leta 2010 v Slovenijo na leto priseli petsto ljudi. Tudi če bi želeli prebivalstvo Slovenije povečati s pomočjo neto priseljevanja, pa po Sambtovi ugotovitvi število priseljenih ni dovolj za dvig rodnosti.

»Po slovenski ustavi je slovenski narod temelj slovenske ustavnosti, torej, če za ta narod ne skrbimo, tudi slovenska država ni več potrebna. In ker iz naslova izhaja, da govorimo o slovenskem narodu, to pomeni, da tega izumiranja ne moremo reševati s priseljevanjem, ampak se lahko opremo samo na lastne vire,« je dejal predsednik društva Družinska pobuda Tomaž Merše in nanizal nekaj ukrepov družinske politike, ki bi lahko uresničili podporo slovenskim družinam. »Pomembno je tudi to, da mora družinska politika staršem zagotavljati to, da jim bo država pri vzgoji in preživljanju novih rodov stala ob strani tudi v slabih časih. Tu je Slovenija padla na izpitu, saj smo v času krize naredili ravno nasprotno. Ko se je položaj družin poslabševal, se je sprejela nova Svetlikova socialna zakonodaja, ki je najbolj prikrajšala predvsem družine z nižjimi dohodki in večje družine – sredstva zanje so se na letni ravni zmanjšala za več kot 100 milijonov evrov. Nato pa je še Zujf družinske prejemke spremenil v zgolj socialne in tako udaril po družinah srednjega sloja,« je spomnil. Opozoril je na potrebo po skrbi za promocijo in vzgojo zdravega zakonskega življenja.

Da je treba v družbo in v izobraževalni sistem znova uvesti vrednote očetovstva in materinstva, je dodal tajnik Slovenske škofovske konference doc. dr. Tadej Strehovec. Po njegovih besedah je za trenutno stanje kriva promocija »kontracepcijske miselnosti« in »splošna državna podpora umetni prekinitvi nosečnosti ter relativizacija nerojenega človeškega življenja«, spodbujanje »manj rodovitnih življenjskih slogov« ter širjenje ateizma in sekularizma. Spomnil je na izsledke mednarodnih raziskav inštituta Pew, ki kažejo, da imajo največjo rodnost na svetu muslimani (3,1 otroka na družino), sledijo kristjani (2,7 otroka na družino). Tisti, ki ne izkazujejo verskega prepričanja, pa imajo stopnjo rodnosti 1,7.

Medtem je prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana postregla s podatkom, da se s pomočjo postopka zunajtelesne oploditve v Sloveniji rodi kar 6 odstotkov otrok na leto oz. trije otroci na dan. To nas uvršča v sam evropski vrh, takoj za Dansko.

Jože Kurinčič z Društva katoliških pedagogov Slovenije je kot glavni razlog za slabo demografsko sliko označil oblast, ki to področje dojema kot tabu temo. »Drugi razlog so želje in pričakovanja ljudstva ali volivcev, ki hočejo čim prej čim boljši standard, zato imajo raje oblastnike, ki usmerjajo denar v plače in pokojnine. Tudi razprave pred volitvami se vrtijo v glavnem okrog tega, kateri politik bo ponudil večje pokojnine,« je dejal. Meni, da lahko država za preživetje naroda naredi zelo veliko, voditelji pa da se morajo obnašati »kot tvorci zgodovine, ne kot žrtve«. »Država bi se morala zavedati, da je demografsko vprašanje najprej ekonomsko vprašanje in kot takega ga je kompetentna reševati,« je dodal. Po njegovih besedah se namreč razvija tisto, v kar vlagamo. »Država bi morala najprej spodbujati mlade, da se poročijo in ustanovijo družine ter za to na primer ob poroki dobijo spodbudo v obliki 1000 evrov. Otroški dodatki bi morali biti bistveno višji in neodvisni od socialnega stanja družine. Danes moraš dokazati, da si revež, da dobiš te bonitete, tako da se otroci povezujejo z revščino. Torej, kdor ima več otrok, postaja revež in zato ga država socialno podpira. To je po mojem sociološko kontraproduktivno,« je menil Kurinčič.

Nekdanji državni sekretar za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Drago Čepar je bil predvsem kritičen do vlade in njenega dokumenta Strategija dolgožive družbe, ki po njegovem »ne podaja celovite ocene primanjkljaja ljudi v delovni starosti in molči tudi o celovitih ocenah priseljevanja ter o državah izvora priseljevanja«.

Dr. Matic Lozinšek iz Mlade akademije se je osredotočil na probleme mlade generacije raziskovalcev in spomnil, da so se državna vlaganja v raziskave in razvoj od leta 2007 »katastrofalno zmanjšala«, posledica česar je množičen beg možganov. Prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje pa je med nalogami za rešitev demografske krize med drugim omenil vzpostavitev humane in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe, tako da bi se delež BDP v ta namen zvišal.

Državni svet bo strokovne prispevke s posveta vključil v Belo knjigo demografije, za katero si želi, da bo služila »političnim odločevalcem kot strokovna podlaga za lažje oblikovanje demografske politike«. Posnetek posveta si lahko ogledate na tej povezavi.