Laris Gaiser o arbitraži: Slovenija bo morala popustiti, če želi rešitve
Rok Mihevc
Slovenka veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez je v pogovoru za Vječerni list komentirala implementacijo arbitražne odločbe. Dejala je, da je Slovenija uspela rešiti mejna vprašanja z vsemi drugimi sosedi, samo s Hrvaško ne in izrazila dvom, če nekateri sploh želijo, da se to vprašanje reši, saj pogosto koristi za nabiranje političnih točk pred volitvami.
Kljub temu naj bi po njenih besedah iz hrvaških krogov uhajale informacije, da je sporazum dober, da pa bi ga bilo treba zaradi kontaminacije zapakirati v bilateralni sporazum. Kaj to pomeni, smo vprašali predsednika panevropskega gibanja Larisa Gaiserja, ki je na to možnost že opozarjal.
Slovenka veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez je v luči bližajočih se volitev dobila tudi vprašanje, kdo bi lahko v primeru zmage zaviral in kdo nadaljeval z arbitražno razsodbo. Meni, da to vprašanje ni vmesno. »Vsi slovenski politiki, vključno z Janšo, so si iskreno prizadevali za reševanje bilateralnih vprašanj med državam,« je dejala Knezova.
Gaiserja smo vprašali, kaj to pomeni, da gremo sedaj na bilateralno reševanje vprašanja, je Slovenija popustila? »Slovenija drugo ne more kot popustiti, če resnično želi rešiti situacijo. Sem vesel, da je veleposlanica povedala resnico, katero sam govorim že celo leto, to je, da je Hrvaška zmagala na arbitraži, je dobila odobrena vsa vprašanja in onemogočila Sloveniji dostop do odprtega morja.«
Veleposlanica Knezova je nadalje opozorila, da ne more nobena država pristati na enostransko risanje meje. »Vprašanja je treba rešiti dvostransko. In Slovenija in Hrvaška so to storile z arbitražnim sporazumom. Nobena država v Evropi ne pušča cele svoje meje s sosedi nerešene. Takšen pristop otežuje življenje ljudem ob meji,« je dejala in dodala, da takšno stanje odprtega mejnega vprašanja omogoča, da se vprašanje vsakič, ko nekdo oceni, da je to dobro, uporabi za notranje politične spore. »Potrebno se je vprašati v katerem interesu je takšno ne-reševanje,« je bila kritična Knezova. Ali to drži, nam je Gaiser odgovoril? »Zagotovo drži, verjamem, da je bilo sporočilo namenjeno hrvaški javnosti in politiki, a popolno enake besede bi lahko uporabljali za slovensko notranjo politiko. Tematika ni bila rešena 25 let in je niso želeli rešiti, zdaj je rešena zelo slabo in pravzaprav še čakamo, da se ta nadaljevnka zaključi.« Gaiserja pa še čudi, da je ta tematika v predvolilni kampanji potihnila.
