Grafenauer: Obnovljena in dopolnjena Majniška deklaracija bi lahko bila spodbuda mladim
Rok Mihevc
Mineva 29 let, odkar je Tone Pavček na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo. Z njo so Društvo slovenskih pisateljev in prve opozicijske politične stranke zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, ki bi se samostojno odločala o povezavah z drugimi narodi in bi temeljila na spoštovanju človekovih pravic.
Deklaracijo so prebrali na zborovanju, na katerem je več deset tisoč ljudi izreklo podporo takrat zaprtim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu, ki so jih takratne socialistične oblasti obsodile zaradi izdaje vojaške skrivnosti. »In v tem smislu se nam je delal pri Novi reviji, da se opredelimo do tega,« je za naš radio povedal Niko Grafenauer, takratni glavni urednik Nove revije.»Spominjam se, kak sem se udeleževal zborovanj na Roški, na kateri je bilo vsak dan na tisoče ljudi pred vojašnico. In kako smo na Novi reviji odprli tribuno za mnenje in kritično oceno vsega tega dogajanja.«
Pod deklaracijo so se podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščanskosocialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Sestavljena je bila iz treh točk: prva je izražala odločenost živeti v suvereni državi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena država lahko samostojno odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. V tretji točki je bilo zapisano, da je slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.
Kako daleč smo do izpolnitve te točke, pa Grafenauer odgovarja, da še ogromno. »Nikoli si nisem mislil, da če bomo kdaj res doživeli v kar smo vsi verjeli, lastno državo, da bo postala tak zmazek. Počutim se tako butalsko v vsej tej politiki, ki je bedna. In to že vsa leta, razen v prvem obdobju, ko je bil še navzoč Pučnik in kasneje Janša.« Ker ga skrbi prihodnost Slovencev, meni, da bi bilo potrebno deklaracijo obnoviti. »Seveda jo dopolniti in ji dati nov pomen in zalet. Čeprav te zadeve danes ne učinkujejo več kot včasih. Tovrstna listina bi zagotovo bila vsaj spodbuda mladim ljudem, ki niso tega časa in bi potrebovali takšno deklaracijo.«
Spomnimo še to, da je Majniško deklaracijo iz leta 1989 podpisalo več kot sto tisoč ljudi in je postala temelj prizadevanj za demokratični sistem in osnova programa Demosa, ki je na prvih večstrankarskih volitvah aprila 1990 prevzela oblast in državo popeljala do osamosvojitve.
