Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Marjana DebevecMarjana Debevec

Počitek je na strani ljubezni

Slovenija | 27.04.2018, 08:30 Nataša Ličen

Počitek je zelo pomemben del našega delovnega utripa in življenja. Tako kot izdihujemo zrak, potem ko ga vdihnemo, ko sprostimo mišico, če jo prej napnemo, tako moramo po delu tudi počivati, če želimo doseči ravnotežje.

V Svetovalnici smo na dela prost dan spregovorili o pomenu počitka. Obležati na kavču ni najboljši počitek, lahko je delček počitka. Vstanimo in naredimo nekaj, kar nam bo dajalo dober občutek in bomo na koncu prazničnega dneva izpolnjeni. Ne govorimo o hiperaktivnem počitku, ko z dejavnostmi od jutra do večera samo zamenjamo tip aktivnosti.

Kdaj začutimo, da je počitek pravi? Ko začutimo mir, pomiritev, izpolnitev in notranje občutenje, ko zaznamo, da delamo pravo stvar, čutimo, da smo na najbolj pravem mestu tisti trenutek. O počitku smo se pogovarjali dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom, psihoterapevtom, predstojnikom Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, ki je o ključni vrednosti počitka dejal: »Za dobro in uravnoteženo delovanje našega organizma je, tako kot delo na eni strani, tudi počitek na drugi, nujen del življenja. Aktivnost, napetost, napor, stres, storitve so en del, prav tako je pomemben drugi del, da se odpočijemo, ustavimo, da lahko začutimo, kje smo in koga imamo ob sebi, da lahko vidimo, kako teče naše življenje. Preprosto, da lahko odpremo in odklopimo napetost, napor in stres, ki so tako pogost in obremenjujoč del vsakdana, posebej v zadnjem obdobju, oziroma v času, v katerem živimo.«

Ne učimo se kakovostnega počitka

»To zelo drži. O tem, da za počitek, sprostitev, dobro telesno in ob tem čustveno počutje, lahko veliko naredimo sami, zelo malo slišimo, zelo malo se o tem učimo v šoli. V zadnjem času se sicer to nekoliko izboljšuje. Na žalost je področje še zelo podhranjeno. Pa še nekaj je zelo pomembno, če bi naredili večerno bilanco, koliko aktivnosti, občutkov, misli je čez dan vezanih na strah, na to, da nečesa ne bom zmogel, da ne bo dovolj dobro, da mi bo spodletelo in koliko manj je na drugi strani tistih aktivnosti, misli, občutkov, ki se napajajo z nečim pozitivnim, s tistim, kar nam je dragoceno, kar nas vleče, nam je ljubo. Bilanca je na žalost zelo na strani strahu. Obstajata dva velika motorja življenja, na eni strani je ljubezen in na drugi strah. Počitek je na strani ljubezni. Počitek odpre možnosti, da začutimo koga in kaj imamo radi, kako in kam bi radi, da se nam stvari obračajo, da se razvijamo, zato je počitek nujen del vsakdanjika, ne samo ob praznikih, vsak dan mora imeti počitek svoje mesto.«

Izgorelost je znak, da smo pozabili na kakovosten počitek
Izgorelost je znak, da smo pozabili na kakovosten počitek © ARO

Zaustavimo motor strahu

»Čustva so del telesnega izraza in odnosov hkrati. Tudi čustveni trenutki stika s seboj, ko srečamo sebe, so zelo pomembni, v kontemplativnih trenutkih, bodisi v naravi, ko smo s sočlovekom, morda s knjigo med branjem, ali ko doživimo kaj kar tako, takšni trenutki nam lahko dajo moči za ves teden ali pol leta. To so darila, ki jih pogosto zaradi preobremenjenosti spregledamo, zanemarimo, a nas osmišljajo. Motor strahu nam onemogoča, da bi jih videli. Ko smo znotraj močnega vala čustev, in strah je med močnejšimi, je to težje prepoznati. Zvečer poglejmo nazaj in pomislimo, kako je minil dan in takrat bomo prepoznali, koliko stvari naredimo čez dan v strahu, samo zato, da se ne bo zgodilo kaj slabega, ali pa zato, ker smo to pričakovali ali se tega bali že vnaprej. Tukaj lahko začnemo, in se vprašamo, ali so tudi stvari, ki so dobre in meni dragocene? Kako to, da smo se bali samo tistega, kar se mogoče lahko slabega zgodi, nismo pa dali priložnosti dobremu in pozitivnemu? Če se zjutraj prebudimo, in nas je strah, kaj se bo zgodilo čez dan, je to pomemben signal, da se moramo ustaviti, da tako na dolgi rok ne bo šlo, da bo pregorel celotni njegov psihofizični ustroj.«

Zakaj med prazniki pogosto zbolimo?

Pomembno je priti v stik s svojimi čustvi, da spoznamo, kaj se skozi naše telo in čustva pretaka, kaj doživljamo? Na ta način se lahko približamo vsemu tistemu, kar je za nas vredno življenja, zaradi česar z veseljem vsako jutro vstanemo in živimo. »To ni tako enostavno, pogosto slišimo, imejte se radi, vzemite si čas zase, pa pogosto ljudje, ko vstopijo v možnost počitka, ko se začnejo prazniki, zbolijo, so razdražljivi, ko naj bi se imeli dobro en dan, tega pa niso vajeni in ob prvi priložnosti bodo vzrojili, se skregali, ali pa si priskrbeli kakšno močno opojno stvar. Najprej tako ostanejo s praznino, če niso vajeni kakovostnega počitka. Danes smo preplavljeni z aktivnostmi, smo kot na toboganu, ko drugi določajo, kaj vse je treba postoriti. Potem nastopijo prazniki in ni nikogar, ki bi nam diktiral naloge in pristanemo v praznem prostoru. Zato je treba skrbeti za počitek ne samo v prazničnih dneh, ampak vsak dan sproti. Vsaj v takšnih majhnih odmerkih, še tako zaposlen človek bo našel trenutke zase, aktivnost, ki jo rad počne. Takšni sprotni otočki nam bodo marsikaj olajšali. Ne sme biti prevelik razkorak med življenjem sproti, vsak dan in tistim v času praznikov, ali v času počitka in dopusta. Pomembno je sproti negovati trenutke in čas, ko si lahko oddahnemo. Tako postanejo meje med delom in razbremenjenostjo lažje in človeka ne obremenijo.« Pomembno je imeti strukturo dneva, ko je v njem odmerjen čas za delovne aktivnosti in za sprostitvene dejavnosti ter za odmik zase. Čas ustavitve je prav tako važen del, ki se pretaka z vsem ostalim.

Dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana
Dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana © Nataša Ličen

Slovenija, Oddaje, Svetovalnica
Škof Jamnik je obiskal Ljubhospic (photo: s. Emanuela Žerdin) Škof Jamnik je obiskal Ljubhospic (photo: s. Emanuela Žerdin)

Sveti večer v Ljubhospicu in v domu za ostarele

Na sveti večer je škof Jamnik maševal v domu starejših v Štepanji vasi. Ob 20. uri pa je bila polnočnica v hospicu v Ljubljani, kjer ekipa zaposlenih in prostovoljcev oblikuje lepo praznovanje za ...

Svetlana in Arif Sulejmanovič (photo: osebni arhiv AS) Svetlana in Arif Sulejmanovič (photo: osebni arhiv AS)

Drži me za roko, ko bom odhajala

Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih ...