Izšla nova apostolska spodbuda papeža Frančiška o svetosti

Svet | 09.04.2018, 13:55 Marjana Debevec

V Vatikanu so danes predstavili apostolsko spodbudo papeža Frančiška o svetosti z naslovom: Veselite in radujte se. V dokumentu ne gre za razpravo, ampak za povabilo, da bi v današnjem svetu zazvenel univerzalen poklic vseh k svetosti, je zapisal sveti oče. Omenjeni dokument so predstavili generalni vikar za rimsko škofijo msgr. Angelo De Donátis, novinar Gianni Valente in Paola Bignardi iz Katoliške akcije.

Sveti postanemo tako, da živimo blagre in gremo tako proti toku današnjega sveta, je prepričan papež Frančišek. Svet je tisti, ki se zna ganiti, pomagati trpečim in zdraviti človeško bedo. Dokument, ki ima pet poglavij in 44 strani pa papež začne s prepričanjem da smo k svetosti poklicani vsi, doseženo pa jo z majhnimi dejanji. »Gre za to, da življenje živimo v veselju in ljubezni. V tem je svetost. Ni posebnih pogojev. Svetost namreč ni izključna pravica tistih, ki veliko molijo, študirajo teologijo, ali pa imajo v Cerkvi posebno službo«, je na predstavitvi povedal msgr. Angelo De Donatis.

Tu papež omeni vietnamskega kardinal Van Thuana, ki je življenje v zaporu živel v ljubezni in pa primere mož in žena, ki delajo, da domov prinesejo vsakdanji kruh, bolne ter ostarele redovnice, ki so še vedno nasmejane.

Obenem pa papež poudari, da svetosti ni mogoče doseči sam, ampak kot del Božjega ljudstva. Svetost izvira iz Jezusa Kristusa, življenje v svetosti pa nas vedno bolj povezuje z Bogom. Zato je po papeževih besedah treba najti čas in tišino, da pustimo, da nas On prevzame.

Prikrita sovražnika svetosti sta po papeževih besedah gnosticizem, ki pomeni slavljenje razuma brez Boga in brez mesa. Po njegovih besedah gre za nečimrno površinskost; hladno logiko, ki misli, da je udomačila Božjo skrivnost in njeno milost ter tako rajši izbere Boga brez Kristusa; Kristusa brez Cerkve in Cerkev brez Božjega ljudstva.

Drug sovražnik svetosti pa je neo pelagianizem, ki časti osebni napor, voljo brez ponižnosti. Gre za človeka, ki se čuti nad drugimi, ker izpolnjuje določena pravila ali pa je zvest določenemu katoliškemu stilu. Po njegovih besedah življenje včasih preveč zakompliciramo in tako postanemo sužnji določenih vzorcev. Božja milost je namreč vedno večja od sposobnosti našega razuma in moči volje.

Svetost pa se uresničuje preko blagrov, veliko pravilo ravnanja kristjanov je namreč po papeževih besedah poslednja sodba, ki nam govori, da postati sveti ne pomeni doživljati ekstaz, ampak živeti Boga preko ljubezni do zadnjih. »Svet je tisti, ki zna jokati z drugimi. Svet je tisti, ki gleda in deluje z usmiljenjem. Svet je tisti, ki okrog sebe seje mir«, je papeževe misli citirala Paola Bignardi.

Med ideologijami, ki evangelij popačijo, je papež omenil kristjane brez odnosa z Bogom, ki krščanstvo spreminjajo v neke vrste dobrodelno organizacijo.

V zadnjem poglavju pa našteje nepogrešljive lastnosti za svetniški način življenja, med katerimi so: prenašanje drugih, potrpežljivost, blagost, veselje, smisel za humor, drznost in gorečnost.

Krščansko življenje je po papeževih besedah stalen boj proti posvetni miselnosti, ki nas sili v povprečnost. Peto poglavje tako sveti oče zaključi s povabilom k boju proti Hudiču, ki ni mit, ampak oseba, ki nas trpinči. Vabi nas, naj bomo pozorni na njegove pasti, proti njim pa se borimo z molitvijo, zakramenti in dejanji ljubezni. Zato pa moramo imeti veliko sposobnost razločevanja, da bi razumeli, kako dobro živeti poslanstvo, ki nam je bilo zaupano s krstom, še pravi papež.