Na belo nedeljo s papežem somaševali misijonarji usmiljenja
Papež in Sveti sedež | 08.04.2018, 15:06 Petra Stopar
Velikonočni utrip je tudi današnje dopoldne zaznamoval Trg sv. Petra v Vatikanu. Papež Frančišek je vodil slovesno evharistično bogoslužje druge velikonočne nedelje, imenovane tudi nedelja Božjega usmiljenja. Z njim je somaševalo več kot 550 misijonarjev usmiljenja z vseh koncev sveta, ki so v Rim prišli na srečanje. Po sveti maši se jim je papež toplo zahvalil za njihovo služenje in prisotnost. Pred opoldansko molitvijo je prisrčno voščil bratom in sestram Vhodnih krščanskih cerkva, ki po julijanskem koledarju danes obhajajo Veliko noč.
Še vedno praznično okrašen Trg sv. Petra je veliki množici romarjev zlahka prebudil občutje Božje lepote, ljubezni in usmiljenja. O slednjem je papež spregovoril z velikim žarom in globokim prepričanjem. Naslonil se je na evangeljski odlomek, ki govori o tem, kako Vstali Gospod učencem pokaže svoje roke in stran in ga ti prepoznajo po njegovih ranah. Tomaževi prvotni nejeveri se moramo po papeževih besedah zahvaliti, da se ni zadovoljil s tem, da je od drugih slišal, da je Jezus živ, ampak je želel videti v notranjost, se z roko dotakniti njegovih ran, znamenj njegove ljubezni ...
Tudi nam namreč ne zadošča, da vemo, da Bog obstaja: življenja nam ne napolni neki Bog, ki je vstal, a je daleč, je dejal sveti oče. Ne, tudi mi moramo »videti Boga« in se z roko dotakniti Vstalega. Tudi mi ga lahko prepoznamo po ranah in kakor učenci razumemo, da nas ne ljubi za šalo. Učencem je odpustil, kljub temu, da so ga zatajili in zapustili. »Vstopiti v njegove rane pomeni zreti neizmerno ljubezen, ki izvira iz njegovega srca. Pomeni razumeti, da njegovo srce bije zame, zate, za vsakega izmed nas. Dragi bratje in sestre, lahko se imamo za kristjane in pravimo, da smo kristjani ter govorimo o mnogih lepih vrednotah vere, vendar pa moramo tudi mi, kakor učenci, videti Jezusa tako, da se dotaknemo njegove ljubezni. Le tako gremo v srce vere ter, kakor učenci, najdemo mir in veselje, ki sta močnejša od vsakega dvoma,« je dejal sveti oče.
V nadaljevanju je spomnil, kako je Tomaž vzkliknil »Moj Gospod in moj Bog!«. »Kako je lahko Bog moj? Kako lahko Vsemogočnega naredim za svojega?« se je spraševal in pojasnil, da v resnici s tem, ko rečemo »moj«, počastimo Božje usmiljenje, saj je on tisti, ki je želel »postati naš«. In kakor v ljubezenski zgodbi mu recimo: »Ti si zame postal človek, zame si umrl in vstal, torej nisi le Bog; si moj Bog, si moje življenje. V tebi sem našel ljubezen, ki sem jo iskal in mnogo več, kot bi si lahko kdajkoli predstavljal.«
Papež Frančišek je zastavil vprašanje, kako okušati to ljubezen, kako se z roko danes dotakniti Jezusovega usmiljenja? Pojasnil je, da nam je o tem govoril evangelij, ko poudari, da je na sam velikonočni večer Jezus najprej podaril Svetega Duha za odpuščanje grehov. Da bi izkusili ljubezen je potrebno pustiti si odpustiti. Toplo je povabil k sveti spovedi in nazorno približal notranje dogajanje, ki ga odločanje za ta korak sproži v človeku. Bog se namreč nikoli ne odloči, da se bo ločil od nas, mi smo tisti, ki njega puščamo zunaj. Kadar pa se spovemo, se zgodi nekaj nezaslišanega, ko odkrijemo, da prav tisti greh, ki nas je oddaljeval od Boga, postane resnični kraj srečanja z Njim.
Molitev za Sirijo
Papež je ob koncu nagovora vidno užaloščen omenil tudi včerajšnji napad z domnevnim kemičnim orožjem v Siriji. Vse odgovorne je pozval k prekinitvi ognja in nas povabil k molitvi za mir. Tarča napada je bila Vzhodna Guta, zadnja enklava upornikov. Število smrtnih žrtev, med katerimi so cele družine z otroki, ki so se zaradi posledic strupenih kemikalij zadušili, še narašča. Reševalci ocenjujejo, da je mrtvih najmanj 70, na stotine pa se jih duši. Ali je dejansko šlo za kemično orožje, še ni potrjeno, prav tako ni znano, kdo stoji za napadom. Edini vir, na katerega se sklicujejo tiskovne agencije, so bele čelade, po navedbah katerih je helikopter sinoči nad krajem odvrgel bombo s kemičnim orožjem, odgovornost pa pripisujejo sirskim vladnim silam. Té so navedbe označile za neresnične, prav tako jih zavrača Rusija, ki je tesna zaveznica sirskega predsednika Bašarja al Asada.