Velika noč v bolnišnicah, vojski in zaporih
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Tudi letošnjo veliko noč bodo morali nekateri ljudje preživeti na delovnem mestu, v pripravljenosti na pomoč sočloveku, v bolniški postelji, v tujini ali v zaporih.
Obhajanje velikonočnih praznikov v največji slovenski bolnišnici je »vedno zelo preprosto, tudi zaradi prostorskih omejitev, kot vedno je namenjeno pacientom, njihovim svojcem in zdravstvenim delavcem,« pravi bolniški župnik v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana p. Daniel Golavšek. Kot poudarja, med letošnjimi prazniki ne obiskuje in podeljuje zakramentov le bolnikom, ampak je s svojim velikonočnim voščilom stopil tudi do zaposlenih v UKC, med katerimi so zdravniki, medicinske sestre, reševalci, bolničarji, kuharji in drugi. Ti, kot opozarja bolniški župnik, dežurajo tudi med prazniki, »na voljo so po 24 ur na dan brez prekinitve in rešujejo življenja«.
Preprosto je tudi obhajanje velikonočnih praznikov v zaporih. Teh je v Sloveniji štirinajst, zato zaporniški duhovnik Robert Friškovec pravi, da praznovanje ni vezano samo en dan: »Skušam se v teh dneh pomikati od ene lokacije do druge, da so svete maše in jih ljudje obiščejo. Nimamo celotnega obredja, kot je na primer umivanje nog ali obredi velikega petka. Bistveno je srečanje pri sveti daritvi z vsebino velike noči in da ta vstopa v življenje zaprtih oseb.«
V tujini, na misijah, bodo veliko noč preživeli številni vojaki. K njim sta se po besedah pastoralne asistentke v Slovenski vojski Silvestre Sadar odpravila dva kaplana.
Veliko dela imajo med velikonočnimi prazniki tudi dežurni policisti, tako v notranjosti države kot na mejnih prehodih, saj se na slednjih povečajo čakalne dobe zaradi potovanj ob podaljšanem koncu tedna.
