Konec vrhunskega zborovstva v Sloveniji?

Slovenija | 09.03.2018, 15:36 Petra Stopar

Ministrstvo za kulturo je te dni prejelo še eno odprto pismo. Tokrat s strani Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Akademije za glasbo, ker ministrstvo letos ne namerava več sofinancirati zborovstva. Sklad in akademija opozarjata, da ukinjanje financiranja ogroža razvoj te dejavnosti, ki brez kakovostnega vrha ne more slediti svetovnim trendom. Hkrati tovrstne odločitve negativno vplivajo na zborovodje, skladatelje in druge profesionalne umetnike.

Vodstvi Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) in Akademije za glasbo sta v pismu z naslovom »Konec vrhunskega zborovstva v Sloveniji?« ministra Toneta Peršaka spomnili na večletno zniževanje sredstev za delovanje vrhunskih zborov. Pred štirimi leti je bil v sofinanciranje sprejet le en zbor z vidnimi in jasno merljivimi mednarodnimi uspehi, letos pa je z rezultatom štiriletnega javnega razpisa sofinanciranja javnih kulturnih programov trend dosegel skrajno točko s popolnim izbrisom celotne dejavnosti.

Kot opozarjajo avtorji pisma, »je področje zborovske glasbe v Sloveniji nadpovprečno razvito in najbolj množična kulturna dejavnost v državi«. Poleg tega slovensko zborovstvo uživa velik ugled v mednarodnih krogih. »A to je rezultat dolgoletne tradicije, kakovostnega in usmerjenega dela JSKD ter uspešnih modelov izobraževanja skozi šolske in študijske programe,« menijo.

Odgovorne sprašujejo, »kako je mogoče, da je podpora vrhunskim društvom – tudi finančna – zdaj le še v domeni JSKD,« ko pa ta razpolaga s tako skromnimi sredstvi. S takšnim načinom je po njihovem prepričanju »v nekaj letih pričakovati popolni propad slovenskih vrhunskih zborov«. V letu 2021 bo Slovenija po več desetletjih prizadevanj spet dobila možnost, da svojo zborovsko tradicijo, znanje, dosežke, skladatelje, dirigente ter najpomembnejše zbore in vokalne skupine predstavi svetovni zborovski javnosti v okviru festivala Europa Cantat, ki bo v Ljubljano pripeljal okrog 4000 poznavalcev zborovskega petja iz vsega sveta. A po navedbah akademikov in kulturnikov bo projekt, ki ga je podprla tudi vlada, uspešen le, če bo taka tudi zborovska dejavnost.

Zato JSKD in Akademija za glasbo vlado in ministrstvo sprašujeta, kaj bosta storila. Bodo tudi doma dobro izobraženi zborovski dirigenti odšli v tujino, se zaskrbljeno sprašujejo glasbeniki, ki so do ministrstva kritični tudi na družbenih omrežjih. Eden od dirigentov je namreč zapisal, da bodo vrhunski zbori, kot kaže, odslej morali peti na pogrebih ali pa izvajati samo dalmatinske pesmi in bodo »mogoče preživeli«.

Celotno odprto pismo je na voljo na tej povezavi.