Puritanska nova levica
| 28.03.2018, 14:22 Tone Gorjup
Nova levica, ki so se ji po letu 1991 priključili tudi slovenski komunisti, ima teorijo spola za enega od svojih paradnih konjev, s katerim se po letu 1968 vedno bolj agresivno bori za kulturno dominacijo v svetu. Revija National Geographic je letošnjo januarsko posebno tematsko številko posvetila prav teoriji spola, s čemer je glavna urednica revije National Geographic Susan Goldberg je zelo jasno razgalila svoje družbenopolitične nazore.
V dijaških letih sem zelo rad prebiral National Geographic. Kot študent sem po bolšjih sejmih in antikvariatih nakupil goro starih številk, v katerih je mrgolelo zgodovinskih in etnoloških vsebin. Slednje sem pričel v zadnjem desetletju pogrešati, saj se je fokus revije zelo spremenil. Poleg fantastičnih fotografij iz sveta narave so v ospredje stopile ekološke teme, podnebne spremembe, genetika, evolucija, begunska problematika itd. Slovenska izdaja pa včasih doda še kakšno domačo družbenopolitično temo, kot je bil na primer problem t. i. izbrisanih, ki jo predstavi izrazito črno-belo.
Revijo, ki sem jo nekoč poklanjal kot darilo, ki bralca informira, sem vedno bolj prepoznaval kot revijo, ki ideološko de(formira). Aktualna glavna urednica revije Susan Goldberg je zelo jasno razgalila svoje družbenopolitične nazore v lanskem januarju, ko je revija posebno tematsko številko posvetila teoriji spola. Temi, ki velja za enega od paradnih konjev t. i. nove levice, ki se po letu 1968 vedno bolj agresivno bori za kulturno dominacijo v svetu. Tej novi levici so se po letu 1991 priključili tudi slovenski komunisti s svojimi specifikami in v zadnjih desetletjih lansirali v slovensko javnost odmevne teme: pravica do prekinitve človeškega življenja na začetku oz. koncu, istospolne posvojitve otrok, oploditev z biomedicinsko pomočjo, begunci, “izbrisani” … Poleg naštetega je po ugotovitvah Francisca Joseja Contrerasa (Nova levica in krščanstvo) za te internacionalne revolucionarje značilna tudi kritika klasične družine, krščanstva, antiindustrijski in antihumanistični ekologizem (deep ecology), “bonistični pacifizem, “asimetrični” multikulturalizem (idealiziranje nezahodnih kultur) in samoobtoževanje kulture Zahoda in njegove zgodovine (patriarhalna kultura, križarske vojne, imperializem … ).
Zgodovinsko samoobtoževanje, ki je zelo značilno za “novo levico”, čaka National Geographic v aprilski številki. Glavna urednica je že napovedala, da se bodo izpovedovali o tem, kako so bili desetletja rasistični in seksistični pri prikazovanju prvinskih ljudstev, da so krepili stereotipe in v 60-ih iz marketinških vzgibov objavljali fotografije razgaljenih eksotičnih deklet … “V petdesetih in šestdesetih letih so se najstniški fantje lahko vedno zanesli na to, da jim bo National Geographic kazal goloprse ženske, če so le imele temno ali rjavo polt. Mislim, da se je uredništvo zavedalo, da jim to pomaga pri prodaji moškemu občinstvu. Nekatere mlade razgaljene ženske so fotografirane tako, da je že skoraj podobno modni fotografiji.”Če so bili “frajgajsti” preteklih stoletij kritični do cerkvene moralke, se sedaj dogaja, da prav oni po inkvizitorsko iščejo in kot puritanci povsod najdejo seksizem. Vendar pri tem pogosto niso dosledni. Tudi v primeru National Geographica kritika “seksizma” ni poštena, saj so se omenjene fotografije deklet “zgoraj brez” pojavile tudi pod urednikovanjem Goldbergove.
Podobna dvojna merila si privoščijo tudi mnogi slovenski levičarji. Pridigajo nam o strpnosti, pa so mnogi izmed teh pridigarjev ekstremno nestrpni do katoličanov. Pridigajo antikapitalizem, pa so mnogi izraziti kapitalisti. Pridigajo o pravicah in skrbi za Rome, pa mnogi izmed njih ne priznajo partizanskega genocida nad Romi med 2. svetovno vojno (prim. soteske Iške).
Ravno v času priprave tega članka je v Zagrebu potekal protestni shod proti ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami, ki je bolj znana kot istanbulska konvencija. Konvenciji nasprotujejo, ker menijo, da nalaga tudi uveljavitev teorije spola v hrvaški zakonodaji.
Nasprotniki konvencije, med njimi najdemo tudi Željko Markić, s katero smo se pogovarjali lansko jesen, so prepričani, da konvencija grobo posega v temeljne tradicionalne, kulturne, identitetne in pravne vrednote hrvaške družbe.
Upam, da bo National Geographic Society opazil nevarni trend nove uredniške politike in zaščitil dobro ime preteklih urednikov. Kot zgodovinar rad poudarim, da so nam naši predhodniki utrli pot do sem, kjer danes smo. Prav je, da jih presojamo razumno, kritično, a obenem zelo spoštljivo. Če ne ravnamo tako, smo podobni revolucionarjem, ki uničujejo vse staro, zažigajo arhive in reinterpretirajo zgodovino. Da lahko potem triumfirajo z neko novo ideologijo.
Vir: Časnik.si
