Z Emo Otavnik iz društva Ekologi brez meja | (foto: ARO)
Črni petek nas prepričuje, da potrebujemo več, kot v resnici potrebujemo
Oddaje | s. Meta Potočnik
Smo v času potrošniške histerije, tako imenovanega črnega petka. Ta pa ni nastal kot praznik kupcev, temveč kot ena najuspešnejših marketinških idej sodobnega kapitalizma, ki je iz ZDA prek spleta in globalnih trgovskih verig osvojila tudi Evropo in seveda tudi Slovenijo. Prinaša ustvarjanje občutka nujnosti, ker je nekaj na voljo samo danes. Ustvarja strah, da bomo nekaj zamudili, če ne opravimo nakupa prav danes in prikazuje velike popuste. Končni rezultat so prepolne omare stvari in vedno več odpadkov.
Kot ena od protiuteži bo od 21. do 29. novembra potekal Evropski teden zmanjševanja odpadkov. To je ena največjih evropskih kampanj za ozaveščanje o preprečevanju odpadkov in trajnostni rabi virov. Letošnja tema, materialna zadostnost, odpira vprašanje, koliko stvari dejansko potrebujemo ter kako lahko potrebe ljudi zadovoljimo z manjšo naravnih virov. Z Emo Otavnik iz društva Ekologi brez meja smo v odddaji Življenje išče pot odprli vprašanje tekstila in oblačil.
Kaj pravzaprav pomeni materialna zadostnost? Skromnost in zmernost?
Da, to sta kar primerni besedi. Materialna zadostnost pomeni, da se najprej vprašamo, ali neko stvar sploh potrebujemo. Dolgo smo verjeli, da je recikliranje rešitev vseh okoljskih težav, vendar je to šele eden od zadnjih korakov. Najprej moramo zmanjšati porabo. Namesto veliko stvari potrebujemo manj kakovostnih izdelkov, ki trajajo dlje, jih lahko popravimo, podarimo ali ponovno uporabimo. To ni odrekanje, ampak osvoboditev od nenehne potrebe po nakupovanju.
Zakaj ljudje tako hitro nasedemo potrošniškim sporočilom?
Ker smo jim izpostavljeni na vsakem koraku. Družbena omrežja, oglasi in mediji nam sporočajo, da bomo srečnejši, če bomo imeli več. Toda pomembno je, da se začnemo spraševati, od kod izdelki prihajajo, kdo jih je izdelal in kakšna je njihova prava cena. Poceni oblačilo je pogosto slaba naložba, saj ga po nekaj uporabah zavržemo.
Kako lahko na področju oblačil živimo bolj trajnostno?
Eden najboljših načinov so izmenjevalnice oblačil in nakupovanje v trgovinah z oblačili iz druge roke. Tisto, kar nam ne služi več, lahko komu drugemu predstavlja nov in vesel kos garderobe. Prav tako je pomembno, da oblačila popravljamo. Če kupimo kakovosten kos, se popravilo pogosto veliko bolj izplača kot nov nakup.
Kako v trgovini prepoznamo kakovostno oblačilo?
Najprej preverimo sestavo materiala. Dobro je izbirati naravne materiale, kot so bombaž, lan ali volna. Pomembni so tudi kakovost šivov, zadrg in gumbov. Če je oblačilo že v trgovini videti slabo izdelano, verjetno ne bo dolgo zdržalo. Pred nakupom se vprašajmo tudi, ali ga bomo lahko kombinirali z oblačili, ki jih že imamo doma.
Kaj se skriva za zelo nizkimi cenami oblačil?
Če majica stane nekaj evrov, je nekdo drug plačal razliko. Strošek je pogosto prenesen na okolje ali na ljudi, ki delajo v tekstilni industriji za zelo nizko plačilo in v težkih razmerah. Zato je pomembno, da se zavedamo posledic svojih nakupnih odločitev in podpiramo bolj odgovorno proizvodnjo.
Katere so največje pasti črnega petka?
Črni petek ustvarja občutek nujnosti. Naenkrat se nam zdi, da nujno potrebujemo nekaj, o čemer prej splosh nismo razmišljali. Če kupimo nekaj, česar ne potrebujemo, nismo nič prihranili. Največ prihranimo, če izdelka ne kupimo. Ko opazimo velik popust, se moramo najprej vprašati: Ali to res potrebujem?
Kako praznike preživeti z manj potrošništva?
Prazniki so predvsem čas odnosov. V naši družini smo uvedli skrivnostno obdarovanje, pri katerem vsak obdari le eno osebo. Darila so tako bolj osebna, kupimo jih manj in z več premisleka. Lepo je tudi, če kaj izdelamo sami. Takšna darila imajo pogosto veliko večjo vrednost kot stvari, kupljene v trgovini.
"Morda je najpomembnejše vprašanje pred vsakim nakupom prav to: Ali to res potrebujem?" zaključuje Ema Otavnik.
