Čez pet let bo veliko novih, danes še neobstoječih poklicev

Oddaje | 01.02.2018, 18:00 Nataša Ličen

Znova smo v tistem obdobju leta, ko mladi iščejo možnosti za vpis v nadaljevanje izobraževalne poti. Kdor išče, lahko danes najde veliko izbire. Ključno je priti do pravih informacij, jih primerjati med seboj in po tehtnem preudarjanju sprejeti končno odločitev. Tako vsaj svetujejo strokovnjaki s področja poklicnega svetovanja. Pri izbiri poklica nas običajno vodi notranji vzgib, odločamo se za poklice, ki nas pritegnejo. Ni pa to vedno pravilo. V življenju se prilagajamo, menjamo poklice, se učimo novih znanj in podobno.

Ob vsem omenjenem pa ne smemo pozabiti nase, na gibanje, na pravilno prehrano, na kakovostno preživet prosti čas in tudi na širitev svojega znanja z branjem literarnih del. To so pomembni spremljevalci vsakdanjega načina življenja, če želimo zadovoljno in z optimizmom zreti v svet, če želimo sprejemati dobre odločitve in jim biti kos.

Milena Zorič Frantar: »Na Zavodu za zaposlovanje smo razvili nov projekt za mlade, stare od 15 do 26 let, ki zapustijo šolanje predčasno in tako ne pridobijo poklica, imenuje se Projektno učenje za mlajše odrasle. Opažamo, da je vse več psihičnih težav med mladimi, ker niso kos različnim pritiskom doma ali v šoli. Med vzroki so lahko tudi različne odvisnosti, iz svojih stisk ne najdejo več poti in pri tem jim lahko pomagamo, tudi z različnimi terapevti. Na prvem mestu je pogovor in nato skupno iskanje rešitev. Svetujemo najprej obisk pri svetovalcu zaposlitve, saj imajo možnost deset mesečne podpore treh mentorjev, s katerimi po individualnem pogovoru naredijo karierni načrt. Nekateri se vrnejo v šolo, dobijo dodatno učno pomoč, če jo potrebujejo, spet drugi pa se odločijo za zaposlitev.«

 

Uroš Sobočan, strokovnjak za prehrano: »Hrana je pomembna za razmišljanje, učenje in koncentracijo, hranila vplivajo na vse to, zato je pomembno osveščanje o zdravi prehrani. Hiter način življenja nas sili, da jemo, kar nam najprej pride pod roko, sendviči, čokoladice, sladkane pijače. Mladim moramo povedati, da to ni najboljša izbira, naj se učijo o zdravi hrani, o pomembnosti lokalnega in tistih jedi, ki so jih pripravljale naše babice. Naše možgane hranijo jajca, te naj jedo mladi, še nekaj masla zraven in brokoli, pa bo popoln obrok. Jajca so idealno živilo, imajo vse, kar potrebujemo, od beljakovin, mineralov, vitaminov in ostalih snovi. Mladi se ne znajdejo med vsemi informacijami, ki so jim na voljo. Mnoge jih zmedejo in so zavajajoče. Ne pustimo se zavajati prehrambeni industriji, ki ima svoje interese.«

 

Zlata Šlibar, psihologinja: »Težko je, ob razvoju, ki smo mu priče, napovedati nove poklice. Poklici se zelo hitro razvijajo, nastajajo novi, obstoječi pa se spreminjajo. Vsekakor svetujem učenje tujih jezikov. Ti vedno pridejo prav. Pomembne so tudi izmenjave, ki mlade osamosvojijo, naučijo se skrbeti zase, da niso ves čas pod okriljem staršev, da se naučijo komuniciranja, dela v skupini. To so znanja, ki jim bodo prišla še kako prav v času iskanja zaposlitve in med njo. Vsak se mora dobro poznati, mladi imajo na voljo tudi vrsto aplikacij, skozi katere pridejo do poklicev, ki bi bili zanje najbolj primerni. Naj spoznajo čim več poklicev, za večino vemo, da jih poznajo le nekaj, najbolj izpostavljene. Mnogi poklici tako zanje ostajajo skriti. Dobri smo le v tistem poklicu, ki ga radi opravljamo in nas zanima.«

 

Matej Lukman z Javnega zavoda Šport Ljubljana: »Gibanje je kot prehranjevanje, z njim bi se morali ukvarjati vsak dan. Najbolj je pomembno, da izberemo gibanje, dejavnost, ki nam je všeč. Športna dejavnost se nam ne sme zameriti. Naše telo je narejeno za gibanje, in posledično nas za to tudi nagrajuje. Sproščajo se hormoni sreče, zadovoljstva. Za naše telo je zdravo, če želimo izgubiti kakšen kilogram, da ne pretiravamo. Če smo pol leta pridobivali na teži, je zdravo, če prav toliko časa namenimo tudi izgubljanju. Nič ne moremo narediti na hitro. Možno je, ni pa dobro in zdravo za naše telo. Samokontrola, volja, nekaj spodbude s strani bližnjega, trdo delo in dolgotrajno stremljenje k boljšemu, zdravemu življenju, pa bo tudi uspeh. Gibanje močno pripomore k bolj zadovoljnemu življenju.«

Rok Dežman, s Knjižnice Otona Župančiča: »V vsakdanjem življenju veliko beremo, beremo na ulici, beremo preko digitalne tehnologije. Vseeno je branje knjig, literature tisto, ki širi obzorje, ki bogati besedni zaklad. Za golo sporazumevanje potrebujemo le nekaj besed, to je res, vendar gre pri primarnem branju za veliko več, za ohranjanje jezika. Če želimo nekaj poglobljeno povedati, potrebujemo širino in bogastvo besed. Navkljub vsej digitalizaciji mladi, ki pridejo v knjižnico, rečejo, da je knjiga, fizična knjiga, tista, ki jo želijo prebrati. Bralce začnemo vzgajati v rosnem otroštvu, s tem, da rastejo v bralnem okolju, smo pa knjižničarji tisti, ki jih spodbujamo in jim skozi različne akcije in pristope pričaramo knjigo kot kakovostno gradivo. Pomembno je, da jim ob pravem času ponudimo pravo knjigo.«