Seja za Slovence po svetu
Medsebojno povezovanje Slovencev po svetu
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Svet Vlade RS za Slovence po svetu začenja z novim mandatom. Danes je bila v Ljubljani prva seja Sveta v novi sestavi, ki jo je vodil predsednik vlade Miro Cerar. Članom Sveta je čestital in se jim zahvalil za njihov doprinos pri ohranjanju narodne identitete in spodbujanju povezanosti slovenskih ustanov ter posameznikov v tujini z matično domovino.
Člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu v novi sestavi so predstavniki slovenskih izseljencev iz različnih držav: iz Srbije dr. Maja Đukanović, s Hrvaške Cveto Šušmelj, iz Luksemburga Emil Kos, iz Nemčije Valerija Perša, iz Brazilije Valdeir Vidrik, iz Argentine Mariana Poznič in Jure Komar, iz ZDA Joseph Valenčič iz Kanade Marjan Kolarič, iz Avstralije pa Walter Suber in Frances Urbas.
Člani Sveta so tudi predstavniki ministrstev in nekaterih organizacij: zunanji minister Karel Erjavec, šolska ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, minister za kulturo Anton Peršak, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič in Igor Cesarec in Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS.
Kot sta v pogovoru za oddajo Slovencem po svetu in domovini povedala predstavnika iz Argentine, Mariana Poznič in Jure Komar so obravnavali pet v naprej sporočenih tem: dvojno obdavčevanje slovenskih državljanov, pridobivanje državljanstva, pouk slovenščine in šolstvo, arhiv. Več točk je ostalo neodprtih, med drugim mladina in mediji, ki jih bodo po besedah Jureta Komarja obravnavali v elektronski. Poudarjena je bila tudi želja po povezovanju Slovencev po svetu med seboj.
Slovence po Argentini najbolj zanima, kako dobiti iz Slovenije strokovno in kadrovsko pomoč za pouk slovenščine. Slovenska identiteta je zelo povezana z jezikom, čutijo in opažajo, da je znanje jezika pri mlajših težje ohraniti in ga vzpostaviti, pozna se pomanjkanje poklicnih učiteljev slovenskega jezika. Pomoč že dobivajo - tudi gradiva za učenje, učiteljice prihajajo v Slovenijo na tečaj ... A v sedanjih razmerah, ko je vse več otrok iz mešanih zakonov, ko slovenščina ponekod ni več prvi jezik, je poučevanje drugačno kot je bilo pred desetletji. Povojna emigracija se je namreč v Argentino preselila pred 70-imi leti. Ta obletnica bo tudi rdeča nit letošnjih prireditev med Slovenci v Argentini, še posebej na septembrskem Slovenskem dnevu. Enako obletnico obeležuje tudi izhajanje tednika Svobodna Slovenija v Argentini. Slednji je v lanskem letu doživel pomembno prelomnico, in sicer s pojavitvijo na spletu ob ohranitvi tiskane izdaje.
