Marta Jerebič
Pregled domačih dogodkov, od 2. do 9. 2. 2018
Slovenija | 10.02.2018, 07:00 Marta Jerebič
V minulem tednu je odmeval kulturni praznik, v prihodnjem tednu pa bodo odmevale stavke in zimske olimpijske igre v Pjongčangu, kjer bo nastopilo tudi 71 slovenskih športnikov.
KULTURA
Tokrat pregled od petka do petka začenjamo s kulturnim praznikom. Prešernov dan, 8. februarja, je minil med slovesnimi in kritičnimi občutji. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je v Cankarjevem domu, kjer so podelili Prešernove nagrade, dejal, da če oblast ne spoštuje ustvarjalnosti, ne gre pričakovati, da jo bodo spoštovali državljani. Misel je navezal na Cankarja. »Cankar je bil prepričan, da biti umetnik ni samo poklic, ampak je poslanstvo, ker je umetnik vest družbe, je njena duhovna refleksija. »Zgodovina narodove kulture je zgodovina naroda samega,« je zapisal. Svoje pisateljsko poslanstvo je čutil kot neprestano kritiko slovenstva, kot zrcalo, ki naj ga umetnik vztrajno drži svojemu narodu pred obraz. Umetnost je pravzaprav edina prava, neideološka opozicija neumnostim oblasti, zato oblastnike neprestano moti pri vladanju.«
V središču pozornosti so bili nagrajenci: dobitnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo - pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač - ter šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih dveh letih: gledališka ustvarjalka Simona Semenič, igralec Matej Puc, plesalka Valentina Turcu, direktor fotografije Marko Brdar, intermedijska umetnica Maja Smrekar in fotograf Boris Gaberščik.
A kot poudarja urednik za kulturo na Radiu Ognjišče, Jože Bartolj, so se mnenjska kopja lomila predvsem ob dveh ustvarjalkah, ki sta za nekatere spet prestopili meje sprejemljivega in okusnega.
»Prešernov nagrajenec jezuit p. Marko Ivan Rupnik je nekje zapisal, da nam besno zaganjanje v nam odtujene umetniške prakse ne bo pomagalo. Treba bo pokazati alternativo. Svoje o vsem pa bo na koncu vendarle rekla zgodovina, kar je resnično kakovostno bo ostalo, drugo, kar zdaj morda zgolj zaradi ekscesnosti uživa pozornost javnosti, pa se bo pozabilo.«
O tem je pri sveti maši v ljubljanski stolnici spregovoril tudi nadškof Stanislav Zore.
"Ko danes obhajamo slovenski dan kulture nam vsepovsod dopovedujejo, kakšni so kulturni dosežki naših sodobnikov, umetnikov, ki neprestano terjajo več denarja in ponižno prikimavanje vsemu, kar nam ponujajo oz. vsiljujejo kot umetniško in kulturno snovanje tega trenutka. Prepričan sem, da v tem primeru ne bo treba čakati stoletja, da bi čas razsodil, kaj je vredno trajanja in bo zato ostalo v resnici zapisano v zgodovino našega naroda, kot del njegove umetniške ustvarjalnosti in identitete, kaj pa bo utonilo v pozabo in bo po določenem času ostalo samo še razlog čudenja in začudenja, da smo bili sposobni ob določenih stvareh sploh zaustaviti korak in misel."
Nadškof Zore je po sveti maši v galeriji Družina odprl razstavo likovnih del, ki so nastala v 23. mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas.
Sicer pa je osrednja prireditev ob kulturnem prazniku potekala pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Kranj je s Prešernovim smenjem zavrtel čas nazaj v 19. stoletje. Na Brezjah so praznik zaznamovali s peš romanjem od bazilike Marije Pomagaj do Vrbe, rojstne hiše pesnika Franceta Prešerna ter škofa Antona Vovka. Združenje dramskih umetnikov Slovenije pa je tudi letos ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani pripravilo recital Prešernove poezije.
POLITIKAStavke
Prihodnji teden se bo začel s stavkami. V ponedeljek bodo vanjo vstopili v policiji. V torek bo sledila dvourna opozorilna stavka v zdravstvu in socialnem varstvu, v sredo se bo nato začela še splošna stavka v vzgoji in izobraževanju. Ministrstvo za izobraževanje poudarja, da vrtci in šole 14. februarja ne bodo zaprti, saj so tudi v času stavke dolžni zagotavljati minimalni delovni proces, kar pomeni, da morajo ustrezno poskrbeti za varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov. Sindikat Sviz zahteva umik take okrožnice, saj meni, da jim ministrstvo s tem omejuje pravico do stavke. Na ministrstvu takšne trditve zavračajo.
Kakorkoli, do omenjenih stavk vsekakor bo prišlo, saj koalicijski partnerji nimajo konkretnih rešitev za izhod iz stavkovne zagate, sindikati pa v svojih zahtevah ne popuščajo.
Stranka Bojana Požara
V slovenskem političnem prostoru pa nov zagon dobiva še ena stranka. Lista za Maribor se je preimenovala v Listo novinarja Bojana Požara, ta pa je postal tudi strankin novi predsednik. Požar, sicer urednik spletnega portala Požareport, se je za vstop v politiko odločil po lanskih zgodbah z Magno in Kemisom. Ocenjuje, da lahko kot novinar nečednosti razkriva, ne more pa jih spreminjati.
Drugi tir
Poleg Magne in Kemisa je lani odmeval še drugi tir, pri katerem bo po novem sodelovala Madžarska. Takšno vladno pobudo je podprl parlamentarni odbor za zunanjo politiko, čeprav so zanjo glasovali le poslanci koalicijske SMC. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Jureta Lebna, se bodo pogajanja z Madžarsko začela že v nekaj dneh.
Arbitraža in ribiči
V Evropskem parlamentu je bilo v torek slišati nove pozive k rešitvi spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da je treba problem rešiti na dvostranski ravni. Premier Miro Cerar je medtem poudaril, da kakršenkoli nastop Junckerja ne spremeni dejstva, da je Evropska komisija kot celota sprejela jasno stališče, da podpira implementacijo arbitražne odločbe in da je pri tem tudi pripravljena pomagati. Predsednik republike Borut Pahor pa je izrazil pričakovanje, da bo komisija odpravila nejasnosti v stališču glede spoštovanja arbitražne odločbe. Zato je povabil na pogovor predstavnika Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča, ki je zatrdil, da ostaja mnenje Evropske komisije nespremenjeno, in sicer, da je meja določena, ostaja pa problem njene implementacije.
Konkretno posledice najbolj čutijo ribiči, ki so dobili kazni. Slovenske ribiče na območju hrvaške ne more zastopati slovenski odvetnik, zato so se morali obrniti na hrvaškega odvetnika. Pritožbe slovenskih ribičev je tako vložil hrvaški odvetnik Ivica Senjak. Pritožbe hrvaških ribičev na kazni, ki jim jih je izdala slovenska policija, pa je vložil slovenski odvetnik Miha Kozinc. Odločitev sodišča bo pravnomočna in načeloma pritožba na to ne bo več možna. Zato je Kozinc omenil še možnost mednarodne intervencije, se pravi pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
Informativni dnevi
Medtem pa so si osnovnošolci in srednješolci na informativnih dnevih ogledovali želene šole in fakultete. Za študente je v novem študijskem letu na voljo nekaj manj kot 18.500 mest, za dijake pa približno 23.600. Psihologinji in karierni svetovalki na jeseniškem uradu za delo Ireni Rems se zdi pomembno, da se mladi zares dobro pozanimajo o šoli, predvsem pa da so pozorni na dodatne možnosti, ki jih nudi. Zelo dobro je tudi, če se pozanimajo o stvareh, ki jih na šoli morda ne želijo posebej izpostavljati, denimo kakšen je vsip ipd.
CERKEV
Na svečnico, 2. februarja, smo obhajali tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se zato zbrali ob svojih škofih ordinarijih. Ti so se v pridigah dotaknili tudi krize poklica. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je sveto mašo daroval pri minoritih v župniji sv. Petra, je o tem dejal: »Morda vsi doživljamo krizo poklicev zato, ker naša naročja niso prazna. Ne moremo sprejemati. Naše roke so polne, naša srca so polna. A ne vedno Boga, tudi ne vedno bratov in sester. Kako naj Gospod polaga v naša naročja novo življenje, če ni prostora.«
Ko ima človek prazne roke, da lahko sprejme Gospoda v svoje naročje, lahko tudi živi mir, ki ga daje On, je še dejal nadškof Zore.
Tudi nadškof Alojzij Cvikl, ki je mašo daroval v salezijanski župniji Maribor – sveti Janez Bosko, opaža, da se danes mnogim zdi pot posvečenega življenja pretežka, saj je polna negotovosti, pomeni plavati proti toku današnje miselnosti, kjer je v ospredju jaz, moja sreča, moje imetje in moja kariera. Tako na Bogu posvečeno življenje mnogi gledajo, kot ostanek preteklega časa, ki izginja pred našimi očmi. A potrebni sta vera in zaupanje, je prepričan nadškof Cvikl.
V Hiši kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki se danes končuje katehetski simpozij, na katerem udeleženci letos govorijo o tem, kako katehizirancem, od najmlajših do zrelih let, sredi mreže odnosov in omrežij sodobnega sveta oznaniti Jezusa Kristusa. Ponovitve bodo konec februarja in marca še na Mirenskem Gradu, v Kančevcih in pri Svetem Jožefu v Celju.
ŠPORT
V Pjongčangu v Južni Koreji so se sinoči začele zimske olimpijske igre. Slovensko zastavo na odprtju je nosila tekačica Vesna Fabjan, sicer pa na igrah sodeluje 71 slovenskih športnikov, ki bodo tekmovali v devetih panogah: v alpskem smučanju, biatlonu, deskanju, hokeju, nordijski kombinaciji, smučanju prostega sloga, skokih, tekih in sankanju.
Futsalsko evropsko prvenstvo v Ljubljani se bo z nocojšnjim finalom končalo. Slovenska reprezentanca je svoje nastope končala že v ponedeljek v četrfinalu, ko jo je premagala aktualna evropska podprvakinja Rusija z 2:0. Selektor Slovenije Andrej Dobovičnik: "Igrali smo na edini način, ki je bil možen. Na žalost se ni izšlo. Malo smo razočarani, ampak izgubili smo proti reprezentanci, ki je vedno v vrhu."
Slovenska alpska smučarka Meta Hrovat je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Davosu osvojenemu naslovu prvakinje v slalomu v ponedeljek dodala še srebrno kolajno v alpski kombinaciji.
Za konec pa še ena vesela novica: Nekdanja slovenska alpska smučarka Tina Maze je rodila deklico.