Gospodarstvo svari pred posledicami dviga plač
Politika Petra Stopar
Predstavniki gospodarstva so kritični do zahtev javnih uslužbencev po višjih plačah. Da bi opozorili na negativne posledice morebitne uresničitve teh zahtev, so premierju Miru Cerarju poslali skupno pismo. Pozivajo ga, naj vlada v pogajanjih ne popusti »v veliki večini populističnim zahtevam javnega sektorja«.
Slovenija je bila v januarju že priča veliki stavki v delu javnega sektorja, naslednji teden pa se obetajo še trije dnevi stavk. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zahteve javnega sektorja označujejo za »nerealne«. Njihova uresničitev bi po ocenah predsednika zbornice Boštjana Gorjupa povzročila, da bo Slovenija v prihodnjih letih namesto gospodarske rasti »stala na mestu« in plačevala za pretekle »neupravičene obveze«.
GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje Manager, Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Slovensko-nemška gospodarska zbornica so tako na premierja Cerarja naslovili skupno pismo, v katerem so ga pozvali, naj vlada v pogajanjih ne popusti »v veliki večini populističnim zahtevam javnega sektorja«.
»Milijardo evrov, ki jih zahteva sindikat javnega sektorja, se lahko pretopi v tisoč evrov manj za vsakega zaposlenega, če bi se na ta račun zvišala dohodnina. To lahko pomeni tudi milijardo evrov manj za investicije v šole, ceste, obnovo mostov. Ali pa lahko pomeni 35.000 zaposlenih v javnem sektorju manj, če se ohrani sedanja masa plač, spremenijo pa plačna razmerja med posameznimi skupinami,« je opozorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Dvig plač bi bil po njenih besedah upravičen takrat, ko bi to omogočila tudi kakovost storitev oziroma višja učinkovitost. A najprej, poudarja, mora biti v proračunu dovolj sredstev po zaslugi zasebnega sektorja, »zato je logično, da se najprej dvigujejo plače v zasebnem sektorju, ki sledijo uspešnosti dela podjetij, posledično tudi v javnem sektorju, ki mora slediti tudi z večjo kakovostjo dela.«
Kot je še poudaril Gorjup, se zavedajo pomena zaposlenih v javnem sektorju in njegovih storitev, ki jih koristimo vsi, »a je uspešen javni sektor lahko odraz samo še uspešnejšega gospodarstva«. Vladi zato GZS predlaga, naj raje zniža obdavčitev stroškov dela, kar da bi koristilo vsem zaposlenim, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.
Na vlado so se s svojim pozivom obrnili tudi v Klubu slovenskih podjetnikov. Tudi oni od nje zahtevajo, naj davčno razbremeni plače vseh delavcev, ob tem pa ukine vse krizne davke in druge dajatve. Sindikatom naj predlaga prerazporeditev, ki bi odpravila anomalije, ki so jih zlasti z dvigom plač v zdravstvu povzročili sindikati in vlada sami. Kot so dodali podjetniki, slovensko gospodarstvo še vedno nazaduje pri produktivnosti, razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju pa se je od oktobra 2013 do oktobra lani podvojila.
Na nujnost davčne razbremenitve plač opozarjajo tudi finančni direktorji. Ti letos pričakujejo še višjo rast BDP in nadaljnje zniževanje stopnje brezposelnosti, poudarek pri poslovanju pa bodo namenili rasti prihodkov in nadzoru stroškov, kaže raziskava družbe Deloitte Slovenija.
