Ko dobrota vzame sapo!
| 13.02.2018, 20:49 Jure Sešek
Vem, že od uradnega sklepa Pustne Sobotne iskrice se zahvaljujemo. In prav je tako! Tudi današnji komentar bi bil lahko najkrajši komentar vseh dni! Hvala! … Ja, le „hvala“ in to bi bilo vse!
A kaj, ko se organizatorjem pustnega plesa z dobrim namenom po glavi podi še toliko drugih misli! Vse so povezane s spoznanjem, da nas ni malo, z resnico, da lahko storimo nekaj velikega, z opominom, da so cerkveni projekti še vedno lahko spoštovani. Kričeč svet, ki nas dnevno zasipa z drugačnimi novicami in trditvami, nas namreč kaj lahko premami. Rečemo si: saj nas res ni veliko, saj ne moremo ničesar spremeniti, kaj pa lahko obrnem na bolje s svojo voljo in skromnim darom? Saj ne gre!
Pa gre! In še kako in koliko. Ko smo lansko jesen spoznavali rane in bolečine Ukrajine, smo upali, da boste poslušalci razumeli. Upali, da boste slišali iskreno prošnjo in razbrali odsev ogledala, ki ga je nastavila akcija „Dobroti dajemo glas!“ Hkrati nas je skrbelo kakšen predznak ima ta največja evropska država, koliko se lahko kosa s potrebami afriških ljudi. Vem, ne gre za tekmovanje, a primerjave in dvomi se prikradejo kar nehote, včasih tik pred začetkom akcije, drugič glodajo že mesece pred tem. Potolažile so me besede: „Ne vznemirjajte se, naredili ste kar je bilo v vaših močeh, zdaj bo pa Bog pokazal kolikšne so resnične potrebe v Ukrajini!“
In pokazal je! Zavpil je, da je prav pomagati otrokom, ki v okolju, ki je navidez podobno našemu, živijo povsem drugačno življenje. Pogosto brez svetlega pogleda v prihodnost tavajo po hladnih ulicah Balte in čakajo kdaj in kdo bo izkoristil njihovo naivnost, jih potegnil v svet omame ali drugih bolečih poti, ki vabijo mladino na stranpoti. Mirno in potrpežljivo pa nanje čakajo misijonarke, ki jim iz dneva v dan kažejo, da je življenje lahko drugačno, z zgledom jih učijo, da vzorec, ki so ga deležni v družini in na ulici ni pravi, da še zdaleč ni edini! V življenju na desetine otrok so edine, ki jih vzamejo v naročje, edine, ki jim ob uspehih stisnejo roko, pogosto edine, ki jim iz dneva v dan postrežejo topli obrok. Lepo je bilo doživeti njihovo skrb, videti nasmehe otrok in poslušati o načrtih, ki so od pustne sobote naprej videti izvedljivi, načrte, ki so zdaj zaradi vaše dobrote uresničljivi.
Ob varni hiši otrok je hišica, ki je bila že jeseni naprodaj. Ob blatni cesti, v neposredni bližini šole in ogromne tovarne, ki izgleda tako, kot bi jo postavili za kak temačen film o temnih straneh ruske zgodovine dvajsetega stoletja … Jeseni je bila videti kot pozabljena hiša, ki za železno ograjo, obdana z nekaj zemlje, čaka na pravo vsebino. Zdaj jo bodo sestre misijonarke lahko napolnile. S toplino, smehom, razumevanjem, učenjem, pesmijo, tudi z druženjem ob oltarju. Zdaj bo vanjo vstopil Bog, ki je Ljubezen. Še tako mračno siva hiša bi ob omenjenem zacvetela v lepih barvah. Tokrat je bila slikarska paleta v vaših rokah, dragi darovalci. Pokazali ste nam, da je bila skrb odveč, na najlepši način dokazali, da zaupate presoji Misijonskega središča in Radia Ognjišče.
Hvala za zaupanje! Trudili se bomo, da ga bomo negovali tudi v prihodnje. Res smo ponosni na vas, na vse, ki nas iz ene akcije v drugo prepričujete, da ste z nami, dokazujete, da mnogi komentarji, ki govorijo o zakrknjenih srcih ne držijo. Dobro vemo, da nas povezuje skupni duh, ki ne gleda kdaj in komu, Gospod, ki se sklanja k vsakemu pravično, po njegovih potrebah.
Letošnja Pustna Sobotna iskrica je v to prepričana tudi zaradi molitvene podpore, ki so jo Marijine sestre v svoji kapeli ves čas akcije dajale vsem, ki smo se trudili za skupni cilj. Provincialka s. Slavica Lesjak je zapisala: „Sestre, ki nismo pomagale v telefonskem centru, smo bile ves čas dobrodelne akcije izmenjaje pred Najsvetejšim, vmes pa smo za kako minuto stopile do radijskega sprejemnika in strmele nad programom, ki je nagovarjal darovalce.“
Zahvala prihaja iz Kijeva. S. Barbara Peterlin: „V Kijevu smo bili ves dan z vami. Zjutraj pri sv. maši in molitvi, pozneje ob radijskem sprejemniku. Veselimo se z vami in smo vsem neizmerno hvaležne.“
Glavni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak: „Zavedamo se kako dobrotljive poslušalce imamo, skrbeli bomo za to, da nam boste lahko tudi v prihodnje zaupali. Dobrodelna akcija, kot je naša, lahko stoji le na trdnih temeljih zaupanja.“
S hvaležnostjo želi darovalce nagovoriti tudi narodni voditelj misijonov Matjaž Križnar: „Iskrica se je spremenila v plamen. Darovalci so nas presenetili in nam prinesli potrditev, da se dobrota množi!“
Srce s. Marte Meško pa vriska od veselja nad dobroto, ki jo je doživela prav zaradi vseh vas, ki ste bili del Pustne Sobotne iskrice in vam je namenjena zahvala: „Stotisočkrat hvala!“
