Pavel VI. še letos med svetniki
Cerkev na Slovenskem | 17.02.2018, 23:36 Tone Gorjup
Papež Frančišek se je minuli četrtek v baziliki sv. Janeza v Lateranu kot rimski škof srečal z duhovniki svoje škofije. Ob tem jim je med drugim omenil, da bo blaženi papež Pavel VI., ki ga je pred dobrimi tremi leti razglasil za blaženega, še letos prištet med svetnike. Tiskovni urad Svetega sedeža je objavil del pogovora z duhovniki, kjer je papež med drugim dejal: »Pred kratkim sta dva rimska škofa postala svetnika«; v mislih je imel Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. in zatem nadaljeval: »Pavel VI. bo prištet med svetnike letos«.
Pavel VI. je bil razglašen za blaženega med slovesno mašo ob sklepu 3. izredne sinode o družini 19. oktobra 2014. Papež Frančišek je ob tej priložnosti o njem dejal: »O tem velikem papežu, o tem pogumnem kristjanu, o tem neutrudljivem apostolu, pred Bogom danes ne moremo ne izreči preproste, iskrene in pomembne besede: hvala! Hvala ti, naš dragi in ljubljeni papež Pavel VI.! Hvala za tvojo ponižno in preroško pričevanje ljubezni do Kristusa in njegove Cerkve!“
Papež Pavel VI. je katoliško Cerkev vodil do 6. avgusta 1978, ko je v letni rezidenci Castel Gandolfo prestopil prag večnosti. Kot rimski škof je nasledil papeža Janeza XXIII. Kardinali so namreč po njegovi smrti leta 1963 milanskega kardinala Giovannija Battísta Montínija izvolili za papeža. Nadel si je ime Pavel VI. Neposredno po konklavu je povedal, da bo glavna naloga njegovega pontifikata nadaljevanje II. vatikanskega koncila. Lotil se je prenove rimske kurije, ki jo je hotel predvsem bolj odpreti svetu. Leta 1964 je ustanovil tajništvo za nekrščanska verstva, leta 1965 pa tajništvo za neverujoče. Odnosi s pravoslavno cerkvijo, ki so se izboljšali že v teku II. vatikanskega koncila, so se za časa Pavla VI. še poglobili. Papež se je s carigrajskim patriarhom Atenágoro srečal leta 1964 v Jeruzalemu, leta 1967 pa v Carigradu. Dan pred sklepom koncila, 7. decembra leta 1965, sta obe cerkvi preklicali izobčenje iz leta 1054.
Papež Pavel VI. je naredil več potez, ki so pomembne tudi za Cerkev na Slovenskem. Leta 1964 so nekatere župnije celovške, graške in sómboteljske škofije, ki so jih od leta 1923 mariborski škofje upravljali kot apostolski administratorji, postale sestavni del mariborske škofije. Istega leta je Janeza Jenka imenoval za apostolskega administratorja vseh slovenskih delov primorskih škofij, naslednje leto pa je ozemlje treh administratur združil v enotno upravo. Dokončno upravno podobo in svoje mesto v vesoljni Cerkvi je Slovenija dobila, ko je papež 22. decembra 1968 ustanovil samostojno cerkveno pokrajino, imenovano ljubljansko. Za prvega slovenskega metropolita pa je imenoval nadškofa Jožefa Pogačnika. Po ósimskem sporazumu je leta 1977 obnovil in povečal koprsko škofijo na vse slovensko Primorje.
