Svetovalnica o ločevanju: Papir in steklo brez težav, embalaža večja uganka

Svetovalnica | 31.01.2018, 14:22 Rok Mihevc

V tokratni Svetovalnici smo ločevali odpadke, oz. smo pogledali, katere težave so pri tem najpogostejše. Z nami je bil pomočnik direktorja Snage mag. Igor Petek.

Ločevati znamo, a izzivi ostajajo

V zadnjem času poslušamo spodbudne podatke, da je Slovenija na vrhu pri uspešnosti ločevanja v Evropi. To je uvodoma potrdil tudi naš gost Igor Petek. »Slovenci znamo ločevati in na to smo lahko ponosni. Je pa še veliko rezerve za izboljšanje teh praks in prostora, da naredimo nekaj več.«

Papir in steklo brez težav, embalaža večja uganka

Slovenci načeloma nimamo večjih težav z informacijami kam in kako ločevati. »Nekaj težav imamo pri zabojniku za embalažo, kjer opažamo nekaj nečistoč. Na to bomo v prihodnje bolj pozorni in bomo skušali naše uporabnike osvestiti oz. obvestiti, da delajo nekaj narobe.« Kot je povedal Petek so želeli pri postavitvi sistema za ločevanje odpadkov doseči to, da ločevanje naredijo uporabnikom enostavnejše. »Težav pri ločevanju bioloških odpadkov, papirja in stekla ni. Je pa več nečistoč, kot bi si jih želeli, pri embalaži.«

Spreji, olja in elektronika v zbirni center, plenice v mešane odpadke

Kot glavni razlog za to navaja nevednost, nepozornost in malomarnost. »Notri namreč opažamo tudi npr. plenice, igrače in elektroniko, kar pa ne spada v kontejner. Elektronska oprema sodi v zbirni center, plenice v mešane komunalne odpadke.« Večje nepravilnosti opažajo tudi pri zabojnikih, ki nimajo določenega lastnika in se ob odložitvi ne ve, kdo je to storil. »Pri hišah, kjer je sistem od vrat do vrat in se točno ve, teh problemov ni.«

Spreji se zbirajo v zbirnem centru, saj so pod pritiskom in predstavljajo določeno nevarnost. Izjema je, kadar se da tako embalažo do konca uporabiti in se jo lahko tudi očisti, npr. gnojila. Olja lahko zbiramo v plastenki, ko je ta polna, se jo nese v zbirni center. »Tako se ga učinkovito lahko predela, na drugi strani pa ga ne zlijemo v odtok, ko bi lahko povzročil večje težave v čistilnih napravah.« Načeloma vso embalažo spravimo v tako stanje, da jo lahko relativno dolgo časa držim v stanovanju.

Kje pristanejo odpadki?

Proizvajalci, ki so to embalažo dali na trg, imajo tudi odgovornost, da jo predelajo. Tako ne držijo navedbe in mišljenje, da naj bi vsi odpadki šli v en kontejner. »Vsak zabojnik ima svojo pot in v Ljubljani je bil konec leta 2015 postavljen regijski center za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov ter kosovnih odpadkov. Steklo se večinoma v tujini predela in to zelo uspešno, saj s predelavo ne izgublja na kvaliteti. Tudi večina papirja konča v predelavi.«

Odpadna hrana poglavitni razlog za večje število godalcev v mestih

Odpadna hrana predvsem v stanovanjih predstavlja veliko težavo. Poslušalec je opozoril na problem, ker jo večina ljudi v takšnih naseljih, odvrže v straniščno školjko. In kjer je hrana, tam so glodalci, kar po besedah sogovornika predstavlja tudi riziko za epidemije. »Zato je pomembno, da odvečno hrano vržemo v zabojnike za biološke odpadke, ti pa morajo biti nepoškodovani in pokriti s pokrovom.« Še bolje pa je, da »pridelamo« čim manj odvržene hrane. »Kako? Tako, da premišljeno kupujemo samo tisto, kar vemo, da bomo porabili. Pravilno kupovanje tako vpliva na družinski proračun in druge probleme.« Stanje na tem področju je sicer boljše, spodbudno pravi Igor Petek.

Oddajo je pripravil in vodil Blaž Lesnik.