Svetovalnica: Pazite na povišan pritisk, holesterol in stres
Svetovalnica | 18.01.2018, 09:46 Rok Mihevc
O rehabilitaciji po infarktu smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bila predsednica Koronarnega kluba Ljubljana in avtorica programa »GIO«, ki ga uporabljajo pri zdravljenju, Petra Simpsom Grom.
Še vedno govorimo, da pri vzroku srčno-žilnih bolezni na prvo mesto postavljamo slab življenjski slog ljudi. Poleg tega ne smemo pozabiti na genetiko. »Ljudje, ki imajo svojce, so bolj izpostavljeni možnostim, da zbolijo za boleznimi srca in ožilja,« je povedala Petra Simpsom Grom.
Povišan pritisk, holesterol, stres
Dejavniki, ki kažejo na večjo verjetnost, da pride do usodnega dogodka so povišan krvni pritisk (ta naj bi bil nižji od 140/90), večji indeks telesne mase (ne sme presegati 25), povišana vrednost slabega holesterola in stres. »Na te dejavnike moramo biti pozorni in jih spremlja tudi naš osebni zdravnik.«
V procesu zdravljenja skušajo pozornost nameniti zavesti ljudi, da izboljšajo skrb za svoje zdravje. K temu spada redna telesna dejavnost, zdrava prehrana in zmanjševanje stresa v vsakodnevnem življenju. »Se pa vsi zavedamo, da je v današnjem tempu življenja poleg vseh obveznosti težko dodati še kakšno aktivnost za zdrav življenjski slog,« je povedala naša sogovornica.
Bolnik naj po infarktu ne počiva
Po dogodku so pacienti najbolj motivirani za rehabilitacijo, kasneje so malo manj. »Kar 60% bolnikov se sooča z anksioznimi motnjami in depresijo, saj so bolniki prestrašeni in se sprašujejo, kaj sploh lahko še naredijo.« Včasih je veljalo, da bolnik po infarktu počiva, danes je drugače. »Že po 12 dneh po dogodku jih skušamo vključiti v proces rehabilitacije. Razširjamo tudi celotno mrežo zdravljenja pod okriljem prof. Irene in Dušana Keber.« Možnost vključitve na trimesečno rehabilitacijo imajo vsi bolniki, nanj ga napoti osebni zdravnik ali kardiolog.
Pri rehabilitaciji so tri stopnje. Prva stopnja je takoj potem, ko je poseg končan, še v bolnišnici. V njej si prizadevamo, da bi bolnika preusmerili v ambulantno, drugo stopnjo, ki je znotraj zdravstvenega sistema in je pod kontrolo zdravnika. »Ta zahteva prilagoditev telesa in stalno kontrolo, saj je tako varnost najbolj zagotovljena.« Potem je tu še tretja stopnja, ko je bolnik prepuščen v oskrbo v domačem okolju.
Kaj pa po rehabilitaciji?
Po zdravljenju v bolnišnici je tak bolnik negotov in pogosto ostaja sam s svojimi dvomi. Za reševanje svojih težav in stisk potrebuje pomoč tako sam, kot njegovi svojci. Najlažja pot do te pomoči je gotovo srečevanje in izmenjava izkušenj z bolniki, ki so imeli enake težave. Uspešno jih odpravljajo, vključeni v program vseživljenjske rehabilitacije, ki jim jo zagotavlja članstvo v koronarnem klubu. V njem želijo bolnikom izboljšati kakovost življenja.
Oddajo je pripravil in vodil Blaž Lesnik.
