Pregled dogodkov minulega tedna

Slovenija | 27.01.2018, 09:00 Petra Stopar

Minuli teden je Slovenija doživela prvo od štirih napovedanih stavk, opozorilno je stavkal večji del javnega sektorja. Teden je zaznamovala tudi napoved Ljubljane, da bo šla sama po poti priznanja Palestine, Bruselj pa bo uvedel poglobljeno preiskavo o spremembah zavez za prodajo NLB. V Cerkvi smo sklenili molitveno osmino za edinost kristjanov, vreden omembe je tudi šport – posebej ekipno srebro naših orlov in borben duh rokometašev na evropskem prvenstvu na Hrvaškem.

Cerkev

Na praznik spreobrnitve apostola Pavla smo končali teden molitve za edinost kristjanov, katerega geslo je bilo Tvoja desnica, Gospod, je mogočna. V cerkvi sv. Trojice v Ljubljani je bilo v torek tradicionalno ekumensko srečanje. Tam so pričevali ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, protojerej Srbske pravoslavne Cerkve Borislav Livopoljac in evangeličanski škof Geza Filo.

Nadškof Zore je v četrtek na sedežu Nadškofije sprejel predsednika republike Boruta Pahorja. Govorila sta o odprtih vprašanjih med Cerkvijo in državo, posebno pozornost pa sta namenila spravi. Podrobnejših izjav ni bilo. Je pa nadškof ta teden na srečanju gostil tudi katoliške novinarje, saj smo praznovali god našega zavetnika sv. Frančiška Saleškega. Nekaj besed o t. i. lažnih novicah, v katerih se pojavlja tudi papež, nam je namenil škof Peter Štumpf.

V brezjanski baziliki pa te dni počivajo relikvije sv. Frančiška Asiškega. V baziliki Marije Pomagaj bodo do 30. januarja, počastite jih lahko med 7. in 12. ter 14. in 19. uro.

Politika in gospodarstvo

Približno 30.000 javnih uslužbencev je v sredo opozorilno stavkalo, ko so se pogajanja z vlado o dvigu plač in odpravi varčevalnih ukrepov končala neuspešno. Med stavkajočimi so bili zaposleni na univerzah, v vrtcih, Državnem zboru, upravnih enotah, centrih za socialno delo, knjižnicah, gledališčih, muzejih, finančni, geodetski in veterinarski upravi, cariniki, veterinarji in različni poklici v zdravstvu. Kljub stavki delo ni povsem zastalo, saj so poskrbeli za nujna opravila. Minister za javno upravo in glavni pogajalec Boris Koprivnikar se je drugi dan na zahteve sindikatov odzval z besedami, da stavka ni upravičena. Sicer je prepričan, da tudi ne vzdrži argument o rušenju enotnega plačnega sistema po lanskoletnem dogovoru z zdravniki. V njihovem primeru sam ni bil naklonjen sklenjenemu sporazumu, a je ta dejstvo, in je vlada nato takoj prevzela zavezo, da bodo spremembe pri zdravnikih uravnotežila tudi z ostalimi poklicnimi skupinami.

Ne le plače v javnem sektorju, ta teden je bila v ospredju minimalna plača in možnosti njenega povišanja. Kljub temu, da kompromisa med sindikati in delodajalci ni bilo, ministrica za delo Anja Kopač Mrak vztraja, da bo zvišanje 4,7-odstotno. Na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij bi dvigu celo dodali še nekaj odstotnih točk. Kot opozarjajo, bo minimalna plača tudi z dodatnimi 4,7 odstotka oziroma 25 evri namreč komaj presegla prag revščine, zato bi tudi v tem primeru zelo težko govorili o pravičnem plačilu in človeka dostojnem življenju. A gospodarstvo je zaskrbljeno. Na GZS menijo, da bi se morala država namesto dviga minimalne plače usmeriti v izboljševanje pogojev za srednji razred.

Da aktualna vlada zna pritegniti pozornost mednarodne skupnosti, se je minule dni izkazalo predvsem z namero zunanjega ministra Karla Erjavca, da gre država sama po poti priznanja Palestine. Erjavec konec meseca od zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora pričakuje zeleno luč, nato pa marca ali aprila obravnavo vprašanja na plenarni seji parlamenta. Ko so to izvedeli voditelji vseh večjih ameriških judovskih organizacij, so premierju Miru Cerarju in ministru Erjavcu poslali zaskrbljen poziv, naj Slovenija tega, vsaj za zdaj, še ne stori, saj da bi lahko priznanje ogrozilo reševanje palestinsko-izraelskega spora. Na dogajanje se je včeraj odzval še predsednik Pahor. Pravi, da je v sedanjih okoliščinah zadržan do priznanja.

Zelo zadržana pa je tudi Evropska komisija, a ne zaradi Palestine, marveč zaradi novega slovenskega predloga za odlog prodaje NLB. Dvomi, da je decembrski predlog vlade enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je komisija začela poglobljeno preiskavo banke. Oceniti želi, ali novi ukrepi, ki jih predlaga Slovenija o prestrukturiranju NLB, v zadostni meri nadomeščajo odložitev bančne privatizacije. Preiskava je po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman povsem »običajen prvi korak, ki ga Evropska komisija sproži, ko pride do položaja, kakršen je naš«.

Kultura in družba

Združenje radiodifuznih medijev pri Medijski zbornici premierja Cerarja poziva, da razreši ministra za kulturo Antona Peršaka. Ta je namreč po njihovem mnenju nekompetenten za pripravo medijske zakonodaje, ki bo sprejeta v sodelovanju z deležniki in bo slovenskim medijem omogočila obstoj. A Peršak je ocenil, da so argumenti združenja pretirani in da marsikaj ne drži. Med drugim je omenil trditve o predlogu medijske strategije, ki da je verjetno tudi zaradi pomislekov združenja obvisela v usklajevanju.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je na Ljubljanskem gradu podelil priznanja za dosežke na področju ljubiteljske kulture. Zlato plaketo za življenjsko delo je prejel dirigent Stojan Kuret, srebrno plaketo Lojze Adamlje, Danica Kocet, Branka Moškon, Božidar Tabaj in Borut Logar, zlati znak pa je dobila Petra Grassi.

Avtorica otroških pesmi, lutkovnih iger, pravljic in pripovedk Lenčka Kupper je letošnja prejemnica Tischlerjeve nagrade, najvišjega priznanja med Slovenci na avstrijskem Koroškem, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev.

Na zaključnem koncertu 20. festivala za sodobno glasbo Ultraschall v Berlinu je zazvenela skladba Echo II slovenske skladateljice Nine Šenk, lanskoletne nagrajenke Prešernovega sklada. Izvedel jo je Nemški simfonični orkester. Ultraschall Berlin kot eden pomembnejših evropskih festivalov vsa leta zasleduje razvojne premike v sodobni glasbi.

Šport

Ana Bucik je v petek osvojila tretje mesto na ženski alpski kombinaciji za svetovni pokal v švicarskem Lenzerheideju. To so njene premierne stopničke v svetovnem pokalu. Šestindvajsetletna Goričanka se je v finale prebila za las s 30. časom kombinacijskega superveleslaloma. Bucikova je bila nato v finalu dolgo časa na mestu vodilne. Zgolj za stotinko sekunde jo je prehitela šele Italijanka Marta Bassino. Boljša od 26-letne Goričanke je bila tudi aktualna svetovna prvakinja v disciplini domačinka Wendy Holdener.

Slovenija je na nedeljski ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Oberstdorfu osvojila srebro. Šesto slovensko odličje na teh tekmovanjih so priborili Jernej Damjan (212 in 220 m/405,4), Anže Semenič (207,5 in 220,5 m/417,7), Domen Prevc (214 in 216 m/406,3) in Peter Prevc (202 in 193 m/392,4). Trener Goran Janus je bil na fante zelo ponosen. Skakalke Urša Bogataj, Špela Rogelj, Ema Klinec in Nika Križnar pa so drugo mesto osvojile na ekipni tekmi za svetovni pokal na Japonskem.

Žal pa si medalje ni uspela priboriti ekipa slovenskih rokometašev na Evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Premoč Češke je rokometašem prekrižala načrte in razblinila njihove sanje o polfinalu. Na koncu je reprezentanca po neodločenem izidu pristala na osmem mestu. Kot pa je znano, je selektor Veselin Vujović med tem prvenstvom večkrat izrazil nezadovoljstvo s sodniškim kriterijem in imel pravo malo vojno z Evropsko rokometno zvezo.

Prispevku, v katerem so vključene tudi izjave, lahko v celoti prisluhnete v našem Audio arhivu ali v ponovitvi v soboto ob 18.30.