Pregled domačih dogodkov od 5. januarja do 12. januarja 2018

Slovenija | 13.01.2018, 08:30 Andrej Šinko

Dogajanje v preteklih nekaj dneh je zaznamovalo spoprijemanje vlade s stavkovnimi zahtevami v javnem sektorju, obisk predsednika države Boruta Pahorja v Bruslju v zvezi z uveljavitvijo arbitražne odločbe, pa tudi poskus ustavne obtožbe zoper premierja Mira Cerarja. Na cerkvenem področju pa v ospredje postavljamo srebrni jubilej škofovskega posvečenja Alojza Urana.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Potem ko se je vlada uspela dogovoriti s sindikatom poklicnih gasilcev pa je bila manj uspešna v pogovorih z drugimi sindikati. Stavkovne zahteve koaliciji je tako posredovalo skupno skoraj 30 sindikatov javnega sektorja. Vlada je zato oblikovala enotno pogajalsko skupino, ki naj bi se pogajala z vsemi hkrati. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je dejal, da se v koaliciji niso pripravljeni pogovarjati o linearnem dvigu plač vsem zaposlenim za dva ali štiri plačne razrede.

»Pripravljeni smo se pogajati o tistih zahtevah, ki se nanašajo na dvig zdravniških plač, tistih zahtevah, ki se nanašajo na upoštevanje gospodarske rasti in postopno odpravljanje teh ukrepov. Tako da s temi pogajanji, ki so potekala do sedaj lahko nadaljujemo tudi v okviru odziva na stavkovne zahteve in bomo tudi vse to resno preučili in se z vsemi sindikati soočili,« je dejal minister Koprivnikar, ki ocenjuje, da so zahteve sindikatov skupno težke milijardo evrov.

Predsednik države Borut Pahor je v tem tednu obiskal Bruselj, kjer je s predstavniki evropskih institucij govoril o uveljaviti arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob srečanju s Pahorjem podaril, da vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni le dvostranski problem, temveč problem, ki vpliva na celotno unijo in na evropsko prihodnost Zahodnega Balkana. V tem duhu pa da je komisija predlagala svoje posredovanje. Predsednik Pahor je ob tem opozoril, da je Slovenija izpolnila zavezo iz arbitražnega sporazuma, zdaj pa da to upravičeno pričakuje od Hrvaške.

»V prvem delu se je Slovenija zavezala, da bo odpravila blokado in pripomogla k temu, da bo hrvaška postala članica Evropske unije. Mi smo se tega dela pogodbe držali. Brez tega Hrvaška ne bi postala članica Evropske unije. V drugem delu se je hrvaška obvezala, da bo spoštovala odločitev arbitražnega sodišča glede določitve meje na kopnem in na morju. Slovenija upravičeno pričakuje, da bo Hrvaška držala dano besedo,« je dejal predsednik Pahor.

Hrvaška naj bi bila pripravljena priznati večji del arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo, a znotraj dvostranskega dogovora. Zagreb pa naj bi več pričakoval predvsem v zvezi z mejo na morju.

Prvak SDS Janez Janša je ob tem slovensko vlado pozval, naj potegne zavoro glede enostranske implementacije arbitražne sodbe. Meni namreč, da bo zanašanje na Evropsko komisijo vodilo le v novo mediacijo, ta pa v nov kompromis. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je predstavnike evropskih institucij v pismu opozorila, da je njihova vloga pri implementaciji razsodbe o meji ključna.

Državni zbor je z 52 glasovi proti zavrnil predlog ustavne obtožbe zoper premierja Mira Cerarja, ki so ga vložili poslanci SDS. Ti so mu očitali nezakonito ravnanje v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Poslanec SDS Branko Grims je poudaril, da je ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo Šamijevo prošnjo za azil, ta je nato uporabil vsa pravna sredstva, da bi ostal, vendar so vse sodne instance dale prav ministrstvu. Premier Cerar bi zato moral po Grimsovih besedah zahtevati, da se brezpogojno spoštuje pravnomočno odločbo, namesto tega pa je predlagal izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, s čimer naj bi prekoračil svoja pooblastila.

»Zakaj je to storil? Očitno po želji ugajati, pri čemer pa je spregledal, da to igro ne vodi on, ampak SD, druga največja stranka v vladi, ki ves čas igra igro, da se hoče prikazovati kot rešitelj problemov sedanje vlade,« je dejal Grims. Premier Cerar je zatrdil, da v primeru Šami ni prekršil ustave in zakonov. Po njegovem mnenju pa je šlo pri ustavni obtožbi za kriminalizacijo političnih odločitev.

V SDS so najeli posojilo v višini 450.000 evrov od državljanke Bosne in Hercegovine Dijane Đuđić. Po tem, ko so prejeli pojasnila od računskega sodišča, da je znesek glede na določila zakona previsok so kreditno pogodbo prekinili in vrnili že počrpani del kredita z obrestmi. Zadeva je bila medijsko zelo odmeva, kar pa poslanca SDS Vinka Gorenaka ne preseneča. »Zgodb bo toliko kot si jih bodo izmislili na levi strani in poskusov vplivanja na volitve bo toliko kolikor bodo želeli. Ali bodo ustvarili eno samo veliko zgodbo tipa Patria v naslednjih mesecih, lahko pa da bo več manjših zgodb.« Pristojne institucije medtem preiskujejo zadevo v zvezi z najetim kreditom.

CERKEV

V ljubljanski stolnici je na praznik Gospodovega razglašenja ob somaševanju škofov in duhovnikov sveto mašo ob svojem srebrnem jubileju škofovskega posvečenja daroval upokojeni nadškof Alojz Uran. V pridigi je zbrane nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je spomnil, da je papež Janez Pavel II. 6. januarja 1993 položil roko na glavo jubilanta Urana in ga posvetil v škofovsko službo, pozneje, 5. decembra leta 2004 pa ga je umestil še za ljubljanskega nadškofa metropolita, kjer je služil vse do upokojitve leta 2009.

Nadškof Zore je poudaril, da si je Uran ob škofovskem posvečenju izbral geslo »Da oče«, s katerim je potrdil, da bo izpolnjeval njegovo voljo. »Sprejemati Božjo voljo, dragi bratje in sestre, najprej pomeni biti odprt zanjo, biti željan Božje volje. Pomeni pa tudi biti pozoren na znamenja časov in na okoliščine preko katerih gospodar časov in zgodovine s svojo skrivnostno pisavo piše pravi pomen dogodkov in dejanj.« Nadškof Zore je jubilantu Uranu v zahvalo za opravljeno delo podaril tudi repliko prstana škofa Antona Vovka.

Upokojeni nadškof Uran pa se je nato zahvalil za 25. letnico delovanja v škofovski službi. Poudaril je, da to ne bi bilo mogoče brez izjemne ljubezni mame, ki je zaupala v Gospoda, pa tudi očeta, ki mu je pri šestih letih pokazal, kaj pomeni vera. Prav tako se je zahvalil škofom in nadškofom ter drugim sodelavcem. »Vseskozi v 25-ih letih sem imel veliko zvestih sodelavcev in tihih podpornikov, ki so me spremljali v dobrem, pa tudi v težkih trenutkih, v katerih spoznaš prave prijatelje pa tudi človeško slabost in nemoč,« je dejal in dodal, da se še danes zahvaljuje tudi svetemu Janezu Pavlu II., da mu je izkazal zaupanje.

V pismu je upokojenemu nadškofu Uranu ob jubileju voščil tudi papež Frančišek, ki ga spremlja v molitvi in mu podeljuje apostolski blagoslov.

V župnijski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici je konec preteklega tedna bila maša za pokojnega p. Stanislava Škrabca. Daroval jo je provincial slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden, z njo pa so frančiškani vstopili v jubilejno Škrabčevo leto, saj bo 6. oktobra minilo sto let od njegove smrti. Duhovnik in jezikoslovec je v tamkajšnjem samostanu preživel več kot štirideset let, pomemben pečat pa je pustil tudi v tamkajšnji knjižnici, ki je pozneje bila poimenovana po njem. P. Stanislav Škrabec je na Kostanjevico prišel leta 1873, kot klasični filolog in jezikoslovec pa je bil določen za profesorja na interni frančiškanski gimnaziji, kjer je poučeval slovenščino, hrvaščino, nemščino, latinščino in grščino.

Konferenca redovnih ustanov Slovenije vsako leto pripravlja dvodnevni seminar za redovne predstojnike. Ta je letos potekal v domu duhovnosti Hiša kruha v Škofji Loki in je po besedah tajnice konference sestre Hermine Nemšak bil priložnost za poglabljanje njihove posvetitve. O poudarku srečanja pa je povedala: »Vse življenje je celosten dar in ta dar, ki smo ga preko zaobljub podarili Gospodu, živimo vsak dan znova. Zaobljuba ni nekaj kar sem naredila enkrat za vselej, ampak jo vsak dan obnavljamo.«

DRUŽBA IN KULTURA

V tem tednu je minilo 15 let od smrti dr. Jožeta Pučnika. Predsednik republike Borut Pahor je zato pripravil slovesen sprejem v njegovo čast in trajen spomin, na katerega je povabil tudi njegovega sina Gorazda Pučnika z družino ter direktorja Inštituta dr. Jožeta Pučnika Boštjana Kolariča in akademika Janka Kosa. V nagovoru ob sprejemu pa je Pahor dejal: »Dr. Pučnik nikoli ni opravljal najpomembnejših državniških dolžnosti, toda stvarno je bil osrednja osebnost ustanovitve naše države. Zavoljo njegove nenadomestljive volje ob koncu osemdesetih let in v začetku devetdesetih velja za nestorja slovenske samostojne države.« Pučnik je bil leta 1987 eden od avtorjev 57. številke Nove revije. Postal pa je tudi predsednik Demos-a, ki je izpeljal proces slovenske osamosvojitve.

V tem tednu je svet celjske bolnišnice kot v.d. direktorja zavoda potrdil predstojnika tamkajšnjega kardiološkega oddelka Dragana Kovačića. Ta naj bi bolnišnico vodil dokler vlada ne najde novega direktorja, saj ga dolgoročno vodenje zavoda ne zanima. Pred njegovim imenovanjem je vlada dala soglasje k razrešitvi prejšnjega direktorja Marjana Ferjanca, ki meni, da je njegova razrešitev nezakonita, napovedal pa je tudi ustrezne pravne postopke.

Slovensko zdravstveno stroko pa sta v tem tednu zaposlovala tudi primer ošpic in gripa. Ta pri nas še ni v popolnem razmahu, je pa v Sloveniji že zmanjkalo cepiva, saj je bilo letos povpraševanje po cepljenju proti gripi izjemno. Pristojni pa so kontaktirali tudi več kot 250 oseb, ki bi jih lahko okužil moški, ki je imel ošpice in je obiskal ljubljanski klinični center in izolsko bolnišnico.

Stanje prometne varnosti v Sloveniji se po dveh letih izboljšuje, lansko število umrlih udeležencev je bilo najmanjše v zadnjih 60 letih, je povedal direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov. V letu 2017 je na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot leto prej. Hudo poškodovanih je bilo 831, kar je 19 manj, lažje poškodovanih pa je bilo 6875, kar je731 manj.

ŠPORT

Pretekli konec tedna so v Kranjski Gori izvedli 54. Zlato lisico. Tako na slalomski kot veleslalomski preizkušnji je slavila Američanka Mikaela Shiffrin. Najboljši rezultat med Slovenkami pa je dosegla Tina Robnik, ki si v veleslalomu delila sedmo mesto.

Na Hrvaškem se je začelo evropsko prvenstvo v rokometu. Na njem nastopa tudi Slovenija, ki se bo v prvem delu prvenstva pomerila z Makedonijo, Nemčijo in Črno Goro. Slovenska reprezentanca ima sicer kar nekaj težav s poškodbami.

Olimpijski komite Slovenije je natanko mesec dni pred slovesnim odprtjem zimskih olimpijskih iger v Južni Koreji prižgal svojo olimpijsko baklo. Ta potuje po slovenskih krajih, med katerimi jo prenašajo znani slovenski športniki. Bakla bo pot končala 29. januarja na slovesnosti v Ljubljani.