Kaj bo prinesla pokojninska reforma?

29. 10. 2025, 18:00 Tanja Dominko

Zakon, ki ga je septembra sprejel državni zbor, je dobil podporo tudi med socialnimi partnerji, a vseeno se je našlo nekaj nasprotnikov okoli Delavske koalicije in so začeli zbirati referendumske podpise. Ti se še vedno zbirajo, če bo podpisov dovolj, nas čaka še en referendum. Zakon smo v Pogovoru o osvetlili s pomočjo direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijana Papeža.

Soglasje okoli kompromisnega predloga pokojninskega zakona ni bilo tako skromno, saj reformo podpira šest od sedmih reprezentativnih sindikalnih central, predstavniki delodajalcev v Ekonomsko-socialnem svetu, Zveza društev upokojencev Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije. Prav tako se z njo strinjajo Mladinski svet Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije in tudi ZPIZ. Njegov direktor Marijan Papež pravi, da so bila pogajanja naporna, dolgotrajna, a tudi uspešna: »Na koncu je prevladal razum.« Na vprašanje, kdo je največ izpogajal, je izstrelil kot iz topa: »Sindikati.« Zato dodaja, da bi morali biti "ravno tisti v Delavski koaliciji najbolj zadovoljni in bi morali ploskati, saj so največ dosegli. Ampak tudi ostala dva socialna partnerja sta se morala strinjati.«

Opozicijski amandmaji so nagnili tehtnico

Kako je bilo s sprejetjem v državnem zboru? Za zakon je glasovalo 49 poslancev Svobode, Levice in SD. Zakon je podprla tudi samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek ter nepovezana poslanca iz vrst Demokratov Eva Irgl in Tine Novak. Proti je bil le samostojni poslanec Miha Kordiš. 21 poslancev SDS, pet poslancev NSi, manjšinska poslanca in samostojni poslanec Dejan Kaloh so glasovali tako, da so se vzdržali. Lahko bi glasovali proti, pa niso. Kako to vidi Papež? »Tudi sami se zavedajo, da je ta reforma dobra. Pred nami so volitve, in katera koli vlada bi se morala s to materijo spopasti, je vprašanje, če bi lahko dosegli tako ugodne stvari. In še en pomemben element je, da sta bila na odboru sprejeta dva pomembna amandmaja opozicije.« Gre za amandma, da bo lahko uveljavljen odmerni odstotek za toliko otrok, kolikor jih pač nekdo ima, doslej je bila namreč omejitev na tri otroke. Prav tako je uveljavljeno dopolnilo, da si otroke lahko starša delita, tudi oče lahko ob soglasju matere uveljavlja starševstvo in se tako prej upokoji. »Zdaj je odmerni odstotek za enega otroka 1,36, če so trije, je 4,08. S 1. januarjem 2026 se bo recimo odmerni odstotek za enega otroka povečal na 1,6, če bo otrok pet, bo 8 odstotkih točk več in za 7 odstotnih točk višja pokojnina. Možno bo tudi, da se bo otroke razdelilo, z enim si bo denimo znižala starostno mejo, z dvema pa dvignila pokojnino.«

40 let dela, kakšno je vrednotenje?

Z novelo se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zvišuje za tri mesece letno in od leta 2035 znaša za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Osnovno vodilo je namreč upokojitev po 40 letih dela, vendar ne pred 62. letom. Še pred 62. letom pa se bodo lahko upokojili tisti, ki so začeli delati pred 20. letom, ali ki so skrbeli za otroke ali ki so služili obvezni vojaški rok. S temi okoliščinami bo tudi po reformi še vedno možna upokojitev pri 57. oz. 58. letu starosti. Papež poudarja, da bo torej »komaj leta 2035 prišlo do tega, da bodo nekateri prišli v situacijo, da bodo morali delati dve leti dlje. To velja za tiste, ki so se vključili v zavarovanje pred 20. letom starosti. Če se je v zavarovanje vključil pri 21-ih letih, bo delal eno leto dlje. Torej, največ dve leti bo treba delati dlje. Nekdo, ki se je vključil v zavarovanje med 22. in 25. letom, se zanj nič ne spremeni. Nekdo, ki sedaj izpolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa še ni dovolj star, se mu ta doba nad 40 let vrednoti 1,36 na leto. Po novem se mu bo ugodneje vrednotila. Po novem se mu bo štela 6 odstotnih točk. Povsod, kjer kaj ni bilo ugodno, se je iskala protiutež, kar pomeni višje pokojnine.« Če 40 let pokojninske dobe kdo ne bi dosegel, bo moral delati do 67. leta, še dodaja.

Zvišuje se odmerni odstotek za izračun pokojnine, ki bo pri 40 letih delovne dobe znašal 70 odstotkov, z delom po 40 letih pa ga bo mogoče še zvišati. Pobudniki referenduma poudarjajo, da se podaljšuje referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove. Slednje drži, poudarja Papež. »Od 24 let se z letom 2028 podaljšuje to obdobje na 35 let. V povprečju podaljšanje referenčnega obdobja res pomeni manjše pokojnine, ampak obstajajo ukrepi, da posledic ne bo.«

Kaj pa študentsko delo in delo za skrajšan delovnik čas zaradi materinstva?

Kaj to pomeni za študente? »Njihovo delo se upošteva v pokojninsko dobo, ne bo se pa upoštevalo za izračun pokojninske osnove.« Prav tako velja za mame, ki uveljavljajo pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi skrbi za otroka, po novem določilo, da se jim bo štelo za izračun osnove, kot da so prejemale plačo za poln delovni čas. Pokojninska doba jim že zdaj teče normalno, po novem pa bo tudi pokojninska osnova torej višja.