Poročni dan mine, zakon pa ostane za vse življenje

Kolokvij 29. 10. 2025, 14:32 Maja Morela

Zazrti v podatke Statističnega urada Republike Slovenije o sklenjenih poročnih zvezah in razvezah, vidimo zanimive številke (Sklenitve in razveze zakonskih zvez, 2022). V letu 2022 je bilo 6.768 porok in skoraj 2.150 razvez. Med njimi pa 2.288 cerkvenih porok – zakramentov, ki v sodobnem svetu morda niso več samoumevni. A za mladi par, Niko in Matica Dolenc, je poroka pomenila več kot le smiseln življenjski korak. Bila je doživet zakrament in odločitev, da zgradita svoj odnos na trdnem temelju. Ta temelj sta gradila tudi s pomočjo priprave na zakon, ki ga organizira skupnost Najina pot.

Z letošnjim septembrom poročena Nika in Matic pravita, da je zakon nekaj lepega in da poročeni pari premalo delijo veselje zakonskega življenja z drugimi. Maticu se zdi, da ga družba jemlje kot projekt: »Kot nekaj, kar mora uspeti. Ampak zakon je več kot to, je pot. Tudi padaš, ampak z dobrim temeljem se lahko pobereš in greš naprej še močnejši.« Pri poroki bi se moralo vrteti vse okrog priprave: »Pa ne dekoracije, ampak grajenja odnosa. Namreč poročni dan mine, ostaneta pa zakon in odnos,« je dodala Nika.

 Poročni dan mine, ostaneta pa zakon in odnos.

V petih letih skupne hoje pred sklenitvijo zakona sta postopoma odkrivala, da ju ne povezuje le naklonjenost, ampak nekaj globljega. Že od začetka sta vedela, da si poroke želita in s časoma se je res pokazalo, da želita združiti svoji življenji. Lani sta se tako zaročila in vse leto obiskovala šolo za zakon pri skupnosti Najina pot. To je izkušnja, ki jo danes vidita kot ključno graditeljico njunega odnosa. Srečanja so dvakrat mesečno, vsakokrat je na sporedu druga tema. »Doma se par pogovori na določeno temo in potem v varnem okolju skupine deli svoja razmišljanja. Pogovarjali smo se o skupnih financah, o ustvarjanju lastne družine, postavljanju mej staršem, predvsem pa o razumevanju razlik med moškim in žensko.«Ko gledata nazaj, vidita, da sta se tako naučila poslušati ter biti spoštljiva drug do drugega v pogovorih. »Zavedla sva se, da ne razmišljava enako in da to ni težava, ampak bogastvo najine različnosti. Ko sva to dojela, je bilo vse lažje.«

 Zavedla sva se, da ne razmišljava enako in da to ni težava, ampak bogastvo najine različnosti.

Na vsakem srečanju jih je spremljal duhovnik – njiju p. Vital. »On ne govori veliko, ko pa spregovori, zadane bistvo, tako je bilo tudi pri nas. Rekel je: Bog pomirja, ne vznemirja.« Tako sta Nika in Matic dokončno vedela, da je poroka prava pot, saj sta bila pri tej odločitvi mirna. Vsem, ki se odločajo za ta korak želita veliko poguma. »Naj ne iščejo popolnega trenutka ali popolnih pogojev. Naj se odprejo vsem izzivom ter ne pozabijo, da zakon ne traja en dan, ampak vse življenje.«