Tudi Novakova poslala pismo najvišjim predstavnikom EU
Politika Petra Stopar
Predsednica NSi Ljudmila Novak je predsednikom Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Evropske ljudske stranke Antoniu Tajaniju, Jean-Claudu Junckerju in Josephu Daulu poslala pismo, v katerem je opozorila, da je njihova vloga pri implementaciji arbitražne razsodbe ključna.
Novakova je Tajanija, Junckerja in Daula spomnila, da je bil sporazum o začetku arbitražnega postopka podpisan pod patronatom Evropske unije, preden je Hrvaška vstopala v povezavo. »Zato smo v NSi že na začetku predlagali tudi slovenski vladi, naj že od začetka te institucije sodelujejo. Žal imamo iz preteklosti zelo slabe izkušnje s Hrvaško, ker se ne drži dogovorov. Zdaj smo prišli do tega, da je dejansko potrebna večja vključitev Evropske unije,« je pojasnila v izjavi za naš radio.
V pismu je poudarila dobro sodelovanje Slovenije s svojo sosedo, a opozorila, da so le urejene meje pogoj za dobre medsosedske odnose, za mir na Balkanu in ustrezno varovanje shengenske meje. »Še posebej ljudje ob meji si želijo, da vendarle merjenje moči med državama ne bi imelo hudih posledic za njih. Najbolj razumno je, da državi izvršita odločbo arbitražnega sodišča, tam, kjer se pa lahko sporazumeta, da je na nekem dvorišču pametnejša druga odločitev, pa naj se tega držita. Mislim, da bo Hrvaška potrebovala tudi našo pomoč, ko bo želela vstopati v druge evropske integracije ali institute, kot sta na primer OECD in schengen. Tu bi bilo dobro, da bi bili državi zaveznici v dobrobit obeh, še posebej pa državljanov,« meni predsednica NSi.
Da Slovenija vztraja pri uveljavitvi arbitražne razsodbe v celoti, je dejal zunanji minister Karl Erjavec. Poudaril je, da sprejem samo dela ne pride vpoštev. Spomnil je, da je že veleposlanica v Zagrebu povedala, da bi Hrvaška implementirala tisti del razsodbe, ki ji ustreza, o delu, ki ji ne, pa bi vodila dialog. Ponovil je, da je Slovenija za dialog, a za dialog glede implementacije celotne arbitražne razsodbe.
Vlada je medtem zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z arbitražno razsodbo o meji s Hrvaško sprejela predloge dveh novel zakonov in odprave enega. Predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij zadeva zgolj določitev območja občine Piran. Iz njega se bodo črtali štirje zaselki na levem bregu Dragonje - Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile, ki so pripadli hrvaški strani. V noveli zakona o ohranjanju narave želi vlada omogočiti hitro uskladitev meje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Predlaga pa še odpravo zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu, ker je arbitražno sodišče določilo, da Slovenija nima morskih območij zahodno od meje, kot jo je določilo v Piranskem zalivu.
