Domačija, mrzla mačeha?

Komentarji | 30.01.2018, 14:48 Matjaž Merljak

V teh dneh pri naših rojakih v sosednjih državah in po svetu že potekajo prireditve in proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Ponekod je v ospredju France Prešeren, drugje Ivan Cankar ob letošnji okrogli obletnici smrti, čez veliko lužo se bodo spomnili tudi Karla Mauserja in Franceta Balantiča pa tudi drugih, ki so ustvarjali v novem svetu.

Samo dva milijona nas je na tem planetu. Nimamo se ponašati s kralji ali svetovnoznanimi nazivi. Ponašamo se s tistim, kar nas je ohranilo in pred 27-imi leti postavilo na zemljevid svetovnih narodov - z jezikom in s kulturo. Zato rojaki tako s ponosom praznujejo ta praznik, Prešernov dan, ki bo, žal, za marsikoga v domovini, domačiji, pomenil le dela prost dan, priložnost za smučanje ali za nakupe čez mejo.

Rojaki po svetu so tudi tisti, ki so dolgo sanjali in upali, da bo Slovenija nekoč samostojna, neodvisna in suverena država. Veliko so pripomogli, da bi se procesi, ki so se začeli konec 80-ih let prejšnjega stoletja, izpeljali do konca in prinesli dolgo pričakovano rojstvo samostojne države. Ta ne bo več mačeha, kar so čutili do prejšnje države, ki je mnoge pognala iz domačij v mrzlo tujino. Strinjam se z ugotovitvami tistih, ki naglašajo - pa so dostikrat neslišani - da Slovenija ne bi dosegla tako hitrega mednarodnega priznanja kot ga je, če bi Slovenci po svetu stali križem rok.

Vse te rojake je pod eno streho pred 27-imi leti združil Svetovni slovenski kongres. Od začetkov je deloval v prostorih v središču mesta, na - pomenljivo - Cankarjevi ulici. Država, ki je lastnica prostorov, jih želi zdaj nameniti drugi ustanovi, Svetovni slovenski kongres - ki mu nekateri utemeljeno pravijo Srce slovenstva - pa preseliti za Bežigrad.

Zato so se pojavili klici k razumu. Škoda, da tega ne premore vlada sama, da jo morajo k razumu pozivati drugi. Se mar pred volitvami, ko eni in drugi na tak ali drugačen način nabirajo politične točke, ne zavedajo, da jih s tem zgubljajo? Se ne zavedajo, kakšno sporočilo ob tem pošiljajo iz domačije v svet, k srcu našega naroda, ki utripa na vseh kontinentih? Mar ne dojamejo, da to potezo rojaki doživljajo kot mrzel objem - ne matere, ampak mačehe?

Kdor je že kdaj bil v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa ve, da ti niso luksuzni, so pa elitni. Ne zaradi dostopnosti, pač pa zaradi lokacije. Ne zaradi velikega števila parkirnih mest v bližini, pač pa zaradi bližine središča mesta. Pisarniški prostori so skromni, njihova dodana vrednost je konferenčna dvorana. Tam so bile postavljene razstave, v njih so predavali ugledni rojaki iz domovine in sveta, podeljevali so nagrade številčnejšim slovenskim družinam ... se pa v teh prostorih pogosto srečuje civilna družba, ki si želi izboljšati stanje demokracije v Sloveniji. Ni ostalo neopaženo mnenje: V prostorih kongresa se je pač zgodilo preveč dogodkov, ki so spodkopavali temelje naše ljudske demokratične republike. Zato jih selijo.

In ob vsem vlada pozablja, da so Slovenci z vsega sveta za obnovo prostorov, v katerih je Svetovni slovenski kongres, skupno prispevali več kot četrt milijona evrov. Kdo bo prvi slišal klic k razumu: predsednik vlade, zunanji minister, predsednik države? Kdo ima toliko avtoritete, da nerazumno potezo prepreči?

Poznan je pregovor: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Lahko bi ga preoblikovali: Česar ti ni treba storiti jutri, ti ni treba niti danes.