Ošpice, globalno segrevanje in lažne novice

| 16.01.2018, 14:54 Blaž Lesnik

V novo leto nas nas je ob vseh mogočih dobrih sklepih pospremil izbruh ošpic. Po spremljanju lanskih izbruhov v bližnjih evropskih državah je bilo vprašanje časa, kdaj se bo podoben scenarij odvil pri nas. Vprašanje časa in precepljenosti, ki je tudi pri nas v trendu upadanja. Zelo nalezljiva virusna bolezen je še pred nekaj leti veljala za izkoreninjeno, tako kot otroška paraliza, tetanus, mumps, rdečke, davica,... in se očitno vrača.

Stroka je jasna: precepljenost slovenske populacije je padla iz 94% na 92%. Kar z drugimi besedami pomeni, da se nekaj dogaja, večjega izbruha pa (še) ne gre pričakovati. Zanimalo me je, kaj na to pravijo goreči nasprotniki cepljenja, s katerimi sem se srečeval pred leti, ko sem na temo cepljenja pripravljal oddaje. Čeprav se zdi, da se je vsaj v večjih medijih zgodil zasuk k pozivom k skupnemu dobremu, na spletu seveda še vedno mrgoli na terabajte argumentov proti cepljenju. Ne pomaga niti posipanje s pepelom nekdanjih zagovornikov necepljenja, ki so skozi hudo izkušnjo bolezni otroka spremenili svoje prepričanje. Ne. Za aktualen izbruh ošpic je, kot sem prebral v enem izmed teh prispevkov na internetu, krivo prav cepljenje samo...

V novo leto nas je pospremilo tudi zelo milo vreme s povsem nezimskimi temperaturami. Če bi jih vzel za argument o vse očitnejšem pregrevanju planeta, bi bil podoben ameriškemu predsedniku. Pred božičem je predvsem vzhod združenih držav zagrabil oklep arktičnega mraza s snežnimi neurji, ki je poskrbel za temperaturne rekorde, sneg je pobelil celo sončno Florido. Trump je seveda takoj pristavil svoj lonček in tvitnil: »Kje za vraga je zdaj to globalno segrevanje?« Prvi mož Amerike trdi, da so koncept podnebnih sprememb ustvarili Kitajci, ki bi radi gospodarsko prehiteli Ameriko. Prav zato tudi vztraja pri odstopu od pariškega podnebnega sporazuma. Ta bi Ameriki vzel tekmovalno prednost, česar on ne bo nikoli dovolil.

In kaj imajo ošpice in globalno segrevanje skupnega? Pravzaprav več, kot se zdi na prvi pogled. V obeh primerih gre za družbeno vprašanje, a je hkrati iskanje skupnega dobrega pod velikim vprašajem. Do neke mere je strah za zdravje lastnega otroka razumljiv. A zaradi posameznih primerov zapletov po cepljenju je ta strah začel ogrožati celotno družbo. Ko večina vozi po prometnih predpisih in upošteva rdečo luč na semaforju, jo tisti, ki jo namerno ali nenamerno prevozi, lahko z nekaj sreče odnese brez posledic. Ko pa bo čez rdečo luč začela vozit večja skupina ljudi, je katastrofa blizu. Tudi vprašanje onesnaževanja okolja je globalno vprašanje, ki ga že dolgo ponazarja simbol žaganja lastne veje.

Nadalje so obema zgodbama skupne posledice, ki jih najprej občutijo najranljivejši. V primeru ošpic so to starejši in noseče matere. V primeru podnebnih sprememb najrevnejši narodi. Nedavno je naša agencija za okolje sporočila, da se višina morja ob slovenski obali in v Jadranu v zadnjih 20 letih zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda. Brez infrastrukturnih posegov bo do konca stoletja morje na naši obali poplavljalo vsak dan. Revni prebivalci otoških držav v Tihem oceanu se že danes nimajo kam umakniti. Povezanost med skrbjo za okolje z ubogimi in našo brezbrižnostjo je velika. To je tudi eden izmed glavnih poudarkov papeževe okoljske okrožnice. Ali je človeštvo res že v programu: reši se, kdor se more ali pa je zagledanost v lastni popek dosegla nov mejnik?

Del odgovora na vprašanje morda nakazuje še tretja skupna točka ošpic in podnebnih sprememb. To so lažne novice, angleško »fake news«. Živimo v informacijski dobi, Google generaciji si z mnogimi vprašanji ni potrebno več razbijati glave, saj so odgovori na dosegu tipkovnice. A s količino informacij žal narašča tudi zmedenost. Ne zgolj zato, ker se v takšni količini povečini nepomembnih stvari naši možgani ne znajdejo, pač pa tudi zaradi širjenja novic, katerih namen je načrtno zavajanje bralcev. Lansko leto izstreljena besedna zveza bo zagotovo krojila družbeno življenje v letu 2018 z vsemi dilemami medijske cenzure, ki jih poraja. Evropska komisija je tako že lani oblikovala strokovno skupino o lažnih novicah in dezinformiranju na spletu, zainteresirana javnost lahko svoje mnenje izrazi v javnem posvetovanju do februarja.

Slovenci smo, tudi ko se odmaknemo od svetovnega spleta, zaradi ostalin prejšnjega sistema na različna zavajanja slabo imuni. Predvolilne teme se že pojavljajo, tekma v tem, kdo bo naredil boljši spin in kje bodo stare laži učinkoviteje preoblekli v nekaj »novega« se odvija. Ali znamo uporabljati svojo pamet in kako ločujemo zrnje od plev? Nič ni res samo zato, ker je verjetno ali ker ustreza našemu pogledu na svet. In tudi obratno velja: nič ni neresnično preprosto zato, ker je neverjetno, ali ne ustreza našemu pogledu na svet. Kako kristjani odgovarjamo na lažne novice? Pravzaprav verjamemo v za ta svet neverjetne ali vsaj navidezno neverjetne stvari. Kako nam lahko dobra novica, ki je evangelij, pomaga v desktruktivni poplavi naraščajoče neobčutljivosti in brezbrižnosti?

Za začetek je lahko naše vodilo kar stavek Pavlovega pisma Filipljanom, ki pravi: »Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« (Flp, 4,8)