V Dražgošah so se včeraj spomnili največeje tragedije

Slovenija | 15.01.2018, 16:02 Tone Gorjup

V župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah so imeli včeraj sveto mašo za pobite v dražgoški tragediji v začetku leta 1942. Na svojevrsten spravni dan so se tokrat pripavljali z devetdnevnico s prošnjo Gospodu, naj spodbudi odgovorne, da bi pobitim vaščanom omogočili dostojen krščanski grob z imenom in priimkom. Njihov grob na župnijskem pokopališču so leta 1976 izpraznili in posmrtne ostanke shranili v kostnico pri spomeniku Cankarjevemu bataljonu.

Najbolj pretresljiv spominski dan na Dražgošah se leto za letom vrsti v senci odmevnega praznovanja, ki ga običajno poudarjajo večinski mediji. Gre za sveto mašo za vse pobite Dražgošane, ki so jim v zadnjih letih po besedah župnika Tineta Skoka pridružili vse žrtve dražgoške tragedije tudi vse borce in Nemce. V luči sprave ima namreč vsak človek svoje dostojanstvo. Zaradi velikega števila žrtev, se za to priložnost pri oltarju zberejo tudi nekateri verniki od drugod. Dražgošani verjamejo, da so ti možje in fantje, ki so bilo verni in krščeni, že zdaj njihovi priprošnjiki v nebesih. Želijo si tudi, da bi bila njihova imena dostojno obeležene in bi spet dobili grob v skladu s svojim prepričanjem.

Župnija praznuje letos poseben jubilej - 50. obletnico posvetitve cerkve. Kot je znano, so Dražgoše šele štiriindvajset let po tragediji, ki je prizadela vas in župnijo ter je zahtevala številne žrtve, hiše s cerkvijo pa so bile uničene, dobile novo svetišče. Graditi so jo začeli dve leti prej in v temelj vzidali listino z zapisom: »Pred 22 leti je zagrabil Dražgoše vojni vihar: vanj je vdrl sovražnik, postrelil moške, razgnal žene in otroke v druge kraje, vas oplenil in požgal, nato pa še vsak dom iz temeljev razstrelil, nazadnje tudi farno cerkev sv. Lucije – prav tristo let po njenem posvečenju. Po vojni se je večina družin vrnila na uničene domove. Z železno voljo, neutrudnim delom in zvesto medsebojno pomočjo so si z zaupanjem v Boga sezidali nove domove in uredili življenje. Odkar domovi spet stoje, žele Dražgošani, da dobi tudi njihova fara primeren skupni dom v novi cerkvi.« Junija letos bodo praznovali 50. obletnico posvetive tega svetišča, z včerajšnjo mašo pa so se spomnili največje tragedije, ki ostaja kot nezaceljena rana v srcih mnogih.