Zakaj se v Sloveniji bojimo zasebnega šolstva?

Slovenija | 02.01.2018, 15:10 Marjana Debevec

Področje šolstva so v minulem letu zaznamovala predvsem prizadevanja za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki pa niso bila uspešna. Državni zbor je namreč zavrnil novelo ministrstva za izobraževanje, spodletel je tudi poskus SD-ja za spremembo ustave, s čimer bi se položaj teh šol še poslabšal.

Potem ko je pred tremi leti ustavno sodišče odločilo, da je zdajšnji del zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neustaven, ker določa, da zasebnim osnovnim šolam za izvajanje javno veljavnih programov pripada zgolj 85-odstotno financiranje, je moral državni zbor ugrizniti v to kislo jabolko in poskusiti spremeniti zakon tako, da bo financiranje javnega programa tudi v zasebnih osnovnih šolah 100-odstotno.

A se je izkazalo, da je teh šest osnovnih šol, ki jih zakon zadeva, za marsikatero stranko leve opcije precejšnji trn v peti. Poskusov je bilo več, tudi desnica je vložila več predlogov zakonov, a neuspešno.

V SMC so nato pripravili zakon, ki so ga označili kot kompromis, s katerim so javni program razdelili na obvezni in razširjeni in bi prvega financirali v celoti, drugega pa le 85 odstotno. Tudi ta novela ni dobila podpore. V SD-ju, DESUSU in Levici o kakšnem financiranju zasebnih šol niti slišati niso hoteli, raje bi spremenili ustavo in skoraj bi jim uspelo, če ne bi proti glasoval poslanec madžarske manjšine Laszlo Goencz.

Politika je namreč kljub številnim opozorilom pravne stroke strnila vrste, da je v parlamentu že dosegla dvotretjinsko podporo, a se je nato zataknilo na ustavni komisiji. Vmes smo dočakali celo opozorila iz tujine, ki pa denimo direktorja Zavoda sv. Stanislava dr. Romana Globokarja niso presenetila.

Sledila je še ena novela in tudi njen padec na parlamentarnih klopeh in tako bo treba začeti znova. Oglasil se je tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez in dejal, da ne bo podprl nobene od rešitev, ki bi bila neustavna.

Na obravnavo sicer še vedno čaka februarja letos vložen predlog SDS, ki določa 100-odstotno financiranje javnega programa v zasebnih osnovnih šolah. S tem ima še eno možnost, da uresniči odločbo ustavnega sodišča.

Če se to ne bo zgodilo, obstaja možnost, da bo to naredilo ustavno sodišče samo. Kot je namreč na odboru za izobraževanje povedala predstavnica zakonodajno-pravne službe Katja Triller Vrtovec, je bila na ustavno sodišče junija 2016 vložena nova pobuda za oceno ustavnosti 86. člena zakona, ki govori o financiranju zasebnih osnovnih šol, ustavno sodišče pa jo obravnava prednostno.

"Če bo ustavno sodišče ob vnovični presoji ugotovilo, da so bili dosedanji zakonodajni postopki za izvršitev ustavne odločbe v DZ neuspešni in da je to v tistem trenutku edini način, da se zagotovi njeno spoštovanje in izvršitev, lahko določi nov način izvršitve, da zavaruje ustavnopravni položaj pobudnikov," je opozorila Triller Vrtovčeva.