Hrepenenje po življenju
Oddaje Nataša Ličen
Vsak človek ima v sebi hrepenenje po življenju. To hrepenenje je pristno vsaki osebi, ne glede na to kje in kako živi. Odnos je izmenjava izkušenj, življenja, hrepenenj in prizadevanj. Ljudje odkrivamo svetove drug drugega tudi s pomočjo različnih misijonskih srečevanj.
V Sloveniji so se nedolgo tega srečali Indijec, Italijanka in Slovenka ter prišli tudi v naš studio. Za Mladoskop so opisali svoje poslanstvo in namen njihovega druženja. So dejavni v tako imenovani Kulturi življenja italijanskega duhovnika Angela Benollija, ki spodbuja k duhovnemu bratstvu vseh ljudi sveta, predvsem pa daje posebno skrb otrokom, ki so zaradi različnih vzrokov ali okoliščin skoraj brez priložnosti za dostojno življenje.
Nataša Rupena: »Želimo živeti in »najdevati« sebe po tej kulturi. V misijone odnesemo svoje izkušnje, in tudi iz misijonov se vračamo domov z zgodbo in izkušnjami drugih. Govorimo o posvojitvah na daljavo, kar pomeni, da finančni dar posameznikov ali skupine namenimo družinam, ki prispevek unovčijo v dejavnosti, s katerimi lahko preživijo. Družina tako ni odvisna od neprestanih prispevkov, ampak je cilj njena čim hitrejša popolna osamosvojitev. Za vsem tem stoji tudi osebnostni razvoj. Vemo, da danes tudi v Sloveniji ni preprosto izbrati poklic, najti delo ali službo, večina ljudi se prilagodi tistemu, kar je v družbi. V deželah, kakršna je recimo Indija, pa je jasno, da takšne prilagoditve nujno vodijo v revščino duha in telesa. Posvojitev omogoča ljudem prebuditve, da najdejo svoje potenciale, da v sebi zahrepenijo po darovih, poklicih, življenjskih izbirah in s tem dejansko služijo ter jim to omogoča polnost življenja. Vemo, da je največ trpljenja in bolezni, ko smo na delovnem mestu, ki nam ni všeč. In prav spodbuda osebne rasti, preden dobijo finančno pomoč, jim omogoča, da je finančna pomoč oplemenitena in da da veliko sadov.«
Anthony: «Prihajam iz SV Indije, omenjeno »kulturo življenja« sem prejel preko svojih staršev, ki sta sodelovala v skupnosti petih družin, srečujejo se petkrat tedensko, pri tem berejo knjige duhovnika Benollija in skušajo povezati svoje življenje z vsebinami iz knjig, ki jih berejo. Izmenjujejo tudi izkušnje. Ker sem želel izvedeti še več, sem se poglobil v vsebino in spoznal, da so te knjige drugačne. Pozneje, ko so v moje kraje prišli prostovoljci Združenja Italia Solidale sem se jim priključil in pomagal pri prevajanju. Kultura govori o osebah, o ljubezni, o prijateljstvu, o izmenjavi, da so odnosi izmenjava ljubezni na pravi način in ob pravem času. Vsako življenje je ustvarjeno in nastaja v veliki Ljubezni. Vsak človek je ustvarjen v polnosti potenciala in ljubezni. Kultura ne govori o veri, govori o življenju, zato je tako pomembna za kraje, v katerih živim, kjer je veliko različnih veroizpovedi. Omenjena kultura je v naše življenje dobesedno prinesla mir, saj so se različna plemena bojevala med seboj. S to kulturo, ko govorimo o življenju, pa se umirjajo srca in ustvarjajo mir, med seboj se povezujemo in tako ni razloga za boj. Namen mojega obiska je rešiti otroke, saj vidim, tudi tu v Sloveniji, veliko trpljenja. Ljudem poskušam pomagati, da bi najprej našli otroka v sebi.«
Življenje vedno kliče k preraščanju, trpljenje in bolečina sta lahko opozorila, da nekaj v nas ni v redu. Sta dragocen klic. Anthonyjeva starša sta prestopila v krščansko vero. To ni bilo lahko. Tudi o tem je Anthony spregovoril v oddaji Mladoskop, vabljeni k poslušanju.
Alessia: »«Pravi Božič je izkušnja otroka v mami, to je prvih trideset dni življenja, ko se v nas popolnoma udejanji Božja ljubezen.« To so mi napisali na voščilnico otroci iz indijskega misijona. To sem prejela in to predajam naprej.«
