Državni zbor zavrnil novelo zakona o financiranju izobraževanja

Slovenija | 15.12.2017, 19:22 Tanja Dominko

DZ je s 33 glasovi proti in 30 za zavrnil predlog novele zakona o financiranju izobraževanja, s katero bi posegli v ureditev financiranja zasebnega osnovnega šolstva. DZ je glasoval o predlogu, kot ga je pripravil pristojni odbor, saj nobeno od predlaganih dopolnil ni dobilo zadostne podpore.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je v obrazložitvi zakonskega predloga poudarila, da novela ne le uresničuje odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014, ampak je njen cilj tudi dvig kakovosti šolstva, zakon pomeni nekako varovalo javnega šolstva. Ustanavljanje šol bo po novem, kot kaže, precej težje. Ministrica namreč pravi: »Zato je postopek za pridobivanje javne veljavnosti mnogo bolj nadrobno določen in tudi zahtevnejši. Zato tudi javna veljavnost ni več avtomatično financirana. In zato tudi predlagamo, da se lahko javna veljavnost programa tudi odvzame.«

To je verjetno dokaz, da se zasebnih šol vsekakor bojijo. Teh šest osnovnih šol, katerih ustanovitelj je zasebnik, imajo namreč javno veljavni program, očitno jim po novem želijo še bolj gledati pod prste kot doslej. Ministrica se v svoji uvodni razpravi kljub navedbi, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča, ni dotaknila vprašanja, v kakšnih deležih naj bi država financirala obvezni in razširjeni program v zasebnih osnovnih šolah. Ravno to je namreč jabolko spora že ves čas.

Novela je v izhodišču predlagala 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Odbor je nato potrdil dopolnilo SMC in DeSUS, ki določa, da država v celoti financira obvezni program, razširjenega pa sploh ne financira. 12 poslancev SMC je nato vložilo dopolnilo, ki zagovarja 100-odstotno financiranje obveznega in 65-odstotno financiranje razširjenega programa. V NSi in SDS pa so se skozi današnjo razpravo ves čas trudili razložiti, da razširjeni program ne pomeni nekih vsebin, ki bi jih šola dodala programu mimo javno veljavnega programa, ampak gre za nujnost, ki jo zakon zahteva. Ljudmila Novak, NSi, je hkrati tudi poudarila naslednje. »Nasprotniki uresničitve odločbe Ustavnega sodišča zavajajo javnost, ko pravijo, da gre za financiranje zasebnih šol. To ne drži. Ker gre le za financiranje javnoveljavnega osnovnošolskega programa, ki ga zasebna šola le izvaja. Vse to kar država predpiše kot obvezni program, ki ga morajo ponuditi vse šole in se financira v državni šoli, mora država financirati tudi v zasebni šoli. Izvajanje drugih vsebin, ki pa predstavljajo nadstandard, pa morajo plačati starši v obliki šolnine. Zasebne šole pa same financirajo zgradbe, v kateri šolanje poteka. Osnovna šola v Sloveniji ne sme ustvarjati profita.«

Novakova je še izpostavila, da bo NSi podrla novelo le v primeru, če bo DZ izglasoval njihovo dopolnilo, ki govori o 100-odstotnem financiranju javno veljavnega programa tudi v zasebnih osnovnih šolah. Tudi Jelka Godec, SDS, je opozorila na vrsto zavajanj, obstajajo namreč zasebne šole z javno veljavnim programom in tiste, ki nimajo takega programa. »Naslednje zavajanje, ki ga poslušamo, je, da bomo razmejili javno in zasebno šolstvo. Javno in zasebno šolstvo je že danes razmejeno. Država ne financira zasebnih šol, ki ne izvajajo javnoveljavnega programa. Država ne financira zasebne British School v Ljubljani, ker ne izvaja javnoveljavnega programa osnovne šole. Naslednje zavajanje, ki smo ga slišali, in v Slovenski demokratski stranki ne pristajamo na to, češ da zasebne šole, ki izvajajo javnoveljavni program, nimajo otrok s posebnimi potrebami. Lahko si preberete, v Osnovni šoli Antona Šuštarja je 38 učencev s posebnimi potrebami, 20 otrok z odločbami za dodatno strokovno pomoč, 18 učencev s prilagoditvami in tako naprej. Da tu ni otrok iz socialno šibkih družin. So, zato ima 38 % otrok na Šuštarju subvencionirano malico in v Montesori več kot 50 odstotkov.«

Povečevanje državnega financiranja zasebnega šolstva je po besedah Mihe Kordiša napad na javno šolstvo. Njegovi nastopi potrjujejo, da argumentov desnice ni slišal. Meni, da se uvaja: »Dvotirni šolski sistem, ki razločuje na bogate in na revne. En šolski sistem za tiste, ki imajo kaj pod palcem in so prave veroizpovedi, pa še kakšen drug diskriminatoren kriterij se najde vmes, in drugi šolski sistem za vse ostalo.«

Čeprav vemo, da je na šoli Alojzija Šuštarja tudi veliko otrok nevernih staršev, saj vera ni pogoj za vpis. Janko Veber je medtem prav tako napovedal, da SD ne bo podprla novele, saj ne le da ne uresničuje ustavne odločbe, ampak celo ustvarja novo protiustavnost. Z novelo so nezadovoljni tudi v Levici.

Tudi poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz je ocenil, da dopolnila, ki so sledila, ne gredo v pravo smer in si ne zaslužijo podpore.

Franc Jurša pa je napovedal, da bodo v poslanski skupini DeSUS podprli novelo, saj je "dobro pripravljena in potrebna". Njihovo dopolnilo pravi, da razširjeni program, ki pomeni dodatno učno pomoč in denimo jutranje varstvo, ni financirano niti z enim evrom. Iva Dimic, NSI, se je takole odzvala. »Jaz pričakujem, da je moj otrok ravno toliko vreden in da mu po zakonu pripada ravno toliko kot nekomu, ki obiskuje šolo, ki ima javnoveljavni program. Enako. Če je otrok bolan, potrebuje po dveh, treh dneh uro dopolnilnega pouka, v katerikoli šoli. To je financirano v javni šoli iz državnega oziroma bom rekla iz lokalnega proračuna, ker ta sredstva zagotavljajo lokalne skupnosti, tam pa morajo plačati sami starši. Ali smo si enakovredni? Ali imajo vsi otroci možnost do enako kvalitetnega izobraževanja? Imajo? Po tem, kar vi pravite, ne in hočete še znižati po tem, kar je bilo z vašim amandmajem.«

Direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar je sicer predvideval, da novele ne bodo potrdili in da se bo morala s to  zgodbo ukvarjati tudi prihodnja vlada. Sam je še vedno prepričan, da je bilo vredno boriti se za katoliško osnovno šolo in upa, da bo v prihodnje nastala še katera, pri čemer računa predvsem na starševsko pobudo. Pogovoru lahko prisluhnete na naslednji povezavi.