Vogel poleti
Gore v primežu pritiska podnebnih sprememb, lakote in migracij
Blaž Lesnik
11. december je od leta 2003 naprej posvečen goram. Združeni narodi postavljajo letos v središče gore pod pritiskom človeka (skoraj milijarda človeštva živi v gorskih območjih), podnebnih sprememb in naravnih katastrof, posegov v okolje in pretiranega izkoriščanja. Slovenija se že tradicionalno pridružuje pobudi Alpske konvencije Brati gore, ki v celotnem alpskem loku promovira gorniško kulturo.
Gorski ekosistemi so s svojo občutljivostjo eden najboljših kazalnikov posledic podnebnih sprememb. Prebivalci gorskih območij (pogosto najrevnejša in najbolj lačna ljudstva sveta) se zaradi segrevanja planeta soočajo z vedno hujšo borbo za preživetje. Naraščajoče temperature povzročajo tudi izginjanje obsežnih ledinikov, kar vpliva na zaloge pitne vode milijonov ljudi. Po drugi strani imajo prav te gorske skupnosti bogato znanje in strategije za prilagoditev na spremenljivost podnebja.
V Sloveniji so tradicionalno poslanico ob mednarodnem dnevu gora pripravili pri Planinski zvezi Slovenije. V njej njen avtor Miro Eržen, podpredsednik PZS ugotavlja, da predstavlja planinstvo eno izmed najbolj množičnih oblik rekreacije v Sloveniji in v sosednjih alpskih državah. Gre za obliko rekreacije, ki je povezana tudi z določeno stopnjo tveganja.
V planinski organizaciji podpirajo tiste projekte in pobude, ki vodijo k razvoju manjših krajev na osnovi planinske in gorniške tradicije, brez velike turistične infrastrukture, in spodbujanju aktivnosti v gorah, ki se izvajajo z odgovornim odnosom do narave. Priložnost vidijo predvsem v letošnji ustanovitvi Evropskega združenja planinskih organizacij.
V teh dneh po celotnem alpskem prostoru potekajo aktivnosti, delavnice in drugi dogodki pod okriljem pobude Brati gore. Tudi planinska kultura, med katero prištevamo različne zvrsti - od fotografije, filma, likovnih del do poezije, leposlovja in muzejske dejavnosti, pomembno odseva človekov odnos do gora in sobivanja z njimi.
