Jeretič meni, da bo vlada popustila
Slovenija Tanja Dominko
Leto se bliža koncu, razpoloženje v političnih strankah pa ni nič kaj mirno, kot se za advent spodobi. Za dvig pritiska skrbijo po eni strani sindikati, po drugi pravniki, ki nasprotujejo vladnim načrtom na področju uresničevanja ustavne odločbe o financiranju šolstva, tudi uresničevanje arbitražne odločbe ni mačji kašelj. Vsaj gospodarska rast je novica, ki je spodbudna in če nič drugega, se vlada hvali z njo, čeprav na statističnem uradu pojasnjujejo, da je razlog za številko predvsem v povečanem izvozu. Poklicali smo političnega analitika in strokovnjaka za politični marketing Sebastjana Jeretiča.
Sindikati javnega sektorja za sredino januarja napovedujejo stavko, zahtevajo odpravo anomalij v okviru enotnega plačnega sistema in pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom. Najpozneje s 3. januarjem zahtevajo tudi začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z osemodstotnim znižanjem vrednosti plačnih razredov po zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012. Prav tako zahtevajo zagotovitev sredstev delodajalcem za povečane stroške dela. Pravijo, da so njihove sindikalne zahteve namenjene temu, da dejansko ohranijo enoten plačni sistem in zaščitijo vse javne uslužbence. Politični analitik Sebastjan Jeretič meni, da je problem v sistemu. »Ključni problem je v uravnilovki in v premajhni fleksibilnosti, ki bi omogočila nagrajevanje bolj uspešnih, bolj delavnih in kaznovanje tistih, ki ne dosegajo ustreznih rezultatov.«Meni, da bo vlada navsezadnje popustila: »Težko verjamem, da bo vlada do konca mandata uspela doseči nekaj genialnega, bolj verjamem, da bodo popustili sindikatom, dvignili določene plače.«
Na ministrstvu za javno upravo sicer zaenkrat zavračajo zahteve pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, glede odprave plačnih anomalij. Zahteve so "nesprejemljive, saj govorijo o stotinah milijonov povečanj, kar je z javnofinančnega vidika nevzdržno". Sindikatom očitajo zavračanje predlogov za učinkovitejši javni sektor. Napoved stavke na ministrstvu označujejo kot "milo rečeno" nenavadno in nerazumno. Dodajajo, da so za odpravo anomalij že do zdaj namenili več, kot je bilo dogovorjeno s sindikati, in sicer 80 namesto 70 milijonov.
Na ministrstvu se jim zdi, da nekateri sindikati dejstvo, da imamo relativno visoko gospodarsko rast, jemljejo kot priložnost, da si izborijo visoke plače. S tem se strinja tudi Jeretič. »Dejstvo je, da tako kot v gospodarstvu tudi v javnem sektorju bi bilo dobro ujeti nek val naraščanja plač, je pa pogoj, da Slovenija ustvari več dodane vrednosti.«
Levica se bori za monopol državnega šolstva
S političnim analitikom Sebastjanom Jeretičem smo spregovorili tudi o tem, kako vidi polemiko okoli uresničevanja ustavne odločbe o financiranju šolstva, ki pravi, da je treba izenačiti položaj otrok na vseh osnovnih šolah, bodisi zasebnih ali javnih. Argument, ki ga slišimo, je, da če podprejo zasebno, to pomeni, da ne podprejo javnega. Jeretič to označuje za neumnost. »To kaže na ideološko zaslepljenost današnje levice. Govorimo o šestih osnovnih šolah, govorimo o 300.000 evrih, ki v ničemer ne morejo ogroziti državnega šolstva. Tukaj je problem tudi terminologija. Levica govori o javnem šolstvu, dejansko pa se bori za monopol državnega šolstva. Javno je vse tiste, ki nas določa medsebojno. Zasebno pa je tisti prostor, v katerega družba ne sme posegati. Tudi tiste šole, ki izvajajo javni program, so del javnega šolstva. Enako je pri zdravstvu. Del javnega šolstva je vsebina programa, so pogoji in kriteriji za izvajanje tega programa in nadzor tega programa. Ali je izvedba v državni režiji ali privatni, bi moralo biti povsem irelevantno. Gre za nek ideološki boj. Levica je spet padla v neko staro dogmatičnost.«
